I I
1
I. ZVUCNA SKOLA ZA KLAVI RSKU HARMON IKU
I. ZVOCNA SOLA ZAKLAVIRSKO HARMONIKO I. 3B~HA WKOM 3AKl\ABVlPCKAt APMOHltiKAt
I
M IODRAG TODOROVIC· KRNJEV~C·M~O.QPArTO.QOPOB~K·KPI-bEBAU 48'140
BASOVA
I
BASOV
5ACOBH
.
-
..
,. ~
;.;- ~
.-'c'.:.
~2- '" ,~~:-~/:...,-"'; "0
-
-
.,
; -.' /f5f~
-i
f
I.
MIODRAG TODOROVIC-KRNJEVAC ~
MMOAPAf TOAOPOBMK-KPI-bEBALl
Prva zvucna skola za klavirsku harmoniku Prva zvocna sola za klavirsko harmoniko npba 3bY4Ha WKOAa 3a KAabupCKQ apMOHUKQ 48-140 basova • basov • 6acobu
Kr u s ev o c, /973.
...... r
:c 11.1
ni t 1.1
nc "11. D
...;u
MIODRAG TODOROVIC-KRNJEVAC
PRVA ZVUCNA SKOLA ZA KLAVIRSKU HARMONIKU Izdavac:
Produkcija gramofonskih ploca Radio Krusevca - Krusevac Urednik izdanja: BORISA v MITROVIC
.. ;l r1
sa
\c
kc -a \c
Dizajn:
n(
STEVAN OGNJENOVIC
"1l
)
Tehnicki urednik: MIODRAG VUKOTIC
Prevod na slovenacki jezik: IZIC MILICA
fl.(
CE )(
.n
k( Prevod na makedonski jezik: TIMCO APOSTOLOV
Lektura i korektura autora
Stampa:
GRAFICKO PREDUllECE "KULTURA"
i :i V( '~
II
Predgovor - npegiobop
Leta 1946. sem pricel pou cevati harmoniko. Moji ucenci so bili za'cetniki na harmoniki, ali pa tisti, ko so ze igrali po posluhu. Nekateri so zeleli u citi po posluhu samo ljudsko glasbo, nekateri pa da se g?as benD izobraze, ker so v tem videli bolito prihodnost in ne odvisnost.
Godine 1946. po ceo sam sa davanjem casova na harmo nici. Moji ucenici su bili poeet nici na harmonici ili oni koji su vee svirali po sluhu, Neki StL zeleli da uce samo po sluhu narodnu muziku, a neki da se muzicki opismene, jer su kroz to videli bolju buduCnost i ne zavisnost. Za ucenje po notama koristio sam Bajerovu skolu za klavir i inostrane skole za klavirsku harmoniku. U poslednje vre me sam radio po nekim doma clm udzbenicima. Ponekad sam pisao vezbe, ili zapisivao nase narodne pesme i igre i koristio ih kao gradivo za nastavu. Dva deset petogodiSnji rad mi je do neo veliko iskustvo, pa sam od lilcio da napisem ovu Skolu. To iskustvo me je uputilo i na sledeee: kakva treba da bude wvremena skola za klavirsku harmoniku.
Za poucevanje po notah sem uporabljaI Bajerjevo solo za klavir in inozemne sole za kla cirsko karmoniko. Vzadnjih ca sih sem delal po nekaterih do maCih ucnih knjigah. Vcasih sem pisal vaje, ali pa zapisoval nase ljudske pesmi in plese ter jih uporabljah za solski pouk, Delovna iskusnja v preteklih pet in dVlIjsetih letih, me je po ucila da napisem to Solo. Ta izkusnja mi je pokazala kakena naj bi bila sodobna sola za kla virsko harmoniko,
Ova Skola sadrzi istorijat i konstrukciju instrumenta. Pi sana je dobrim delom na bazi r.arodne muzike nasih i drugih naroda, a sadrzi i celokupni materijal opste teorije muzike. Od samog pocetka je podeljena no casove, koji su svaki za sebe celina, ali se mogu, po potrebi, podeliti ili spojiti. Skola je na menjena za apsolutne pocetni ke, a mogu je koristiti i oni ko ji vee sviraju, a zele da se mu zicki opismene. Posto je nasta va podeljena na casove, a cela skola od dve knjige pruza sre dnje muzicko obrazovanje, po-
Ta Sola vsebuje zgodovino in konstrukcijo inStrumenta. Na pisana je v 9lavnem na osnovi ljudske glasbe nasih in drugih narodou, vsebuje pa tudi celot no gradivo splosne glasbene reorije. Podeljena je od samega zacetka na ure, katere so vsaka ZCL sebe celota, lahko jih pa po potrebi de limo, ali pa spojimo. Sola je namenjena samo zacet nikom, lahko jo pa uporabijlJ tudi tisti, ki ze igrajo in zelijo, da se glasbeno izobraze. Ker je pouk razdeljen na ure in cela sola v dveh knjigah daje sred njo glasbeno izobrazbo, je moz
1
I
I'oincna 1946. no"maa oa oa aa.M. "iacoau un ap.M.OUu1<:a. Mo UTe Y"ieUU~U 6ea nO"ieTUU~U 'H.a apAtOUU1<:a UJl.U ouue 1COU eeke caupea no CJl.YX. Hexou. 00 uua ca1Caa Ca.M.O no c.ayx oa ja y"iaT 'H.apOOUaTa AtY3U1Ca, a ue 1COU U Aty3U"i1CU oa ce onucAte uaT, 'tJl.eoaj'Ku ja eo roc ceoiara uouuua U ue3aaucuoCT 3a Y"ie1be no UOTU c~ cnuccee co Bajepoeara UL1CO.tLa 3a' 1C.ILa aup U cTpauc1CUTe UL1COJl.U 3a KJlaaUpC1W apAtOUU1Ca. Bo no cJl.eouo apeAte pa60Tea no ue 1COU OOAtaULUU Y"ie6uu~u. Iloue '/CO'WUL nUULyaaa aeJIC6u UJl.U tU 3anuULyaaa uaULUTe uapoouu necuu U UtpU U tu xopucres 1W1CO tpaouao so uacTaaaTa. lI. aaeCeTneTtOOUULUaTa pa60Ta AtU doxece tOJl.eAto uC1CycTao na peULua oa ja UanUULaAt oaaa UL1COJl.a. Toa uC1CycTao Ate unar« u ua CJl.eOUoTo: 1Ca1Caa Tpe6a oa 6uoe coapeAteUaTa UL1COJl.a 3a 1CJl.aaupc1Ca apAtouu1<:a. Oeaa UL1CO.tLa to COOpJICU UCTO pujaToT U 1COUCTpY1C~ujaTa ua uucTpyAteUToT. IIuULyaaua e so nOtOJl.e.M.a Atep1<:a spa 6a3a ua uapoouaTa AtY3u1Ca ua uaULUTe U opytUTe uapoou, a to COOPJIC'U U ~eJl.o1CynuuoT AtaTepujaJl. ua onULTaTa Teopuja ua AtY3u1CaTa. 00 CaAtUOT nO"ieT01C e nooe Jl.eua ua "iacoau, 00 1COj ce1Coj 3a ce6e npeoCTaayaa ~eJl.uua, ltO no nOTpe6a AtOJICaT oa ce no OeJl.aT UJl.U cnojaT. III1Co.tLaTa e UaAteUeTa 3a ancoJl.yTUu nO"ieT UU~U, a AtOJICaT oa ja 1CopucTaT U ouue 1COU ae'Ke caupaT U ca 1CaaT Aty3U"i1CU oa ce onUCAteuaT. Ka1Co uacTaaaTa e nooeJl.eua ua "iacoau, a ~e.aaTa UL1CO.aa 00 oae 1CUUtU oaaa cpeouo Aty3U"i1CO 06pa30aauue, nOCTOU AtOJICUOCT
stoji moquenost da se koristi za nastavu u mueickim. skola mao Po obimu gradiva, svaku knjiga bi se radila dve godine. Zahvaljujuci snimljenim ve zbama, ueenici ce moti samosta lno da obraduju gradivo uz po vremenu pomoe struenog lica.
nost, da se koristi za pouk tudi glasbenih solah. Po obsegu gradiva vsaka knjiga naj bi se delala dve leti. S pomoiiio posnetih vaj, ueen ci bodo lahko samostojno ob delovali gradivo z obiiaeru: po noejo strokovnjaka.
U oa ce KOpUCTU 3a naCTaaa ao ~LY3U"iKUTe Y"iUJl,UWTa. ITo 06e MOT na zpainusoro, cexoja Knu ui 6u ce y"ie.n.a no dse zoounu. B/I,azooapejICu na cnUMenUTe se:»c6u y"ienuu,UTe ICe Mo:»caT ~aMocTojno oa zo 06pa60TyaaaT ~paouBoTo co nOBpeMena 710 \WW na neKoe cTpy"inO Jl,uu,e.
AVTOR
ABTOPOT
1)
AUTOR
Predgovor izdavoia - Predgovor izdajatelja
npegiobop na u3gaba4ow
Prva zvuena skola za harmo niku jedinstven je pokusaj, ka ko svojim oblikom, tako i pe dagoskim metodom, da elemen tarna znanja 0 harmonici ueini ilostupnim. najsirem krugu in teresenata.
Prva zvoena sola za harmoni ko je tako po svoji obliki kot glede na pedaqoiko metodo edinstveni poskus, ki priblizuje temeljno poznavanje harmoni ke najsirsemu krogu ljudi, ki .jih veseli ta instrument.
Ova skola, koju izdaje Pro dukcija gramofonskih ploea Uadio Kruseoca sinteza je iz vanerdnih interpretatorskih i pedagoskih kvaliteta doajena --;'. M iodraga Todorovica Kr njevca. lstovremeno ovom Skolom harmonike Produkcija gramo fCJnskih ploea Radio Kruseoca predstavlja se kao izdavae je dmstoene pedaqoik:« zvuene li terature. Nesumnjivo da ce bas ovo izdanje doprineti afir maciji izdauaca i posla kojim se kao mlada diskografska kuca . bavi.
Ta ucbenik, ki ga izdaja Pro dtLkcija gramofonskih plose ra dui Kruseuac, je sinteza izjem nih in pedagoskih kvalitet doy ena Miodraga Todorouiea Kr njevca. Hkrati se s to Solo harmonike Produkcija gramofonskih plose ra.dia Kruseuac PTedstavlja kot izdajatelj ,edinstvene qlasbene literature. Ni dvoma, da bo prav ta izdaja prispeoala. k uvelja vitvi izdajatelja in dela, s kate rim se ta mlada diskografska hi sa ukvarja.
Prvom zvuenom skolom za harmonika ostaju trajno zabele zcni kvaliteti autora Miodraga Todorovica Krnjevca, ciji je do sadasnji pedagoski rad stvorio niz uspesnih interpretatora na harmonici.
S pruo . zooimo solo za har moniko bodo tako os tale kvali tete' avtorja Miodraga Todoro vica Krnjevca, ki je ze pripomo gel k uveljavitvi stevilnim har monkiarskim interpretom, za vedno zapisane.
2
IIpBaTa 3ay"ina WKOJl,a 3a ap MonUKa, e eduncTBcH 06uo" KQ; KO co CBOjOT 06Jl,UK. TaKa u. no neoaZOWKaTa uetooa, eJl.e.M.en TapnUTe 3na1ba 3a ap.M.OWlf7caTa oa ?U nanpaB'U oocTannu na najwupoKUOT KPY7. 3aunTepeCu. panu. 'OBaa WKOJl,a, «oia ja U30aBa IIpooyKu,ujaTa na zpa.M.oe;PoncKU nJl.o"iU na Paouo Kpyweaau, ,cunTe3a e na BonpeonUTe uu ,'TepnpeTaTopCKU U neoaZOWKU KBaJl.UTeTU na ooajenoT - Muo opa? TOOOPOBU~ - ' Kp1beBau,. MCTOBpe.M.enO co osuc llixona 3a ap.M.OHUKa IIpooyKu,ujara na ,zpa.M.0rP0nc1CU nJl.o"iU na Paouo i KpyweBau,ce npercraeuea U ~ xaKO U30aBa"i na eouncTBena .neoazowKa 3ay"ina J1.uTepaTypa. .Heco.ssieno oeKa TOK.M.y osc 'U3 :oimue lCenpuoonece 3a aepup ;.M.au,ujaTa 'I-La U30aBa"iOT U pa '60TaTa co Koja Ka1CO .M.J1.aoa OU 'CKozpaepC1Ca KY~ci ce 6aBU. ' ! Co npaaTa 3By"ina ill'KoJl.a. 3a ,ap.M.onU'Ka oCTanyBaa,T Tpalno ,3a6eJl.e:llcenu 'KBaJl.UTeTUTe na aBTopoT Muoopa? TOOOPOBU~ :-- Kp1beBav., ~LUja ooceza1LLna neOaZOUL'Ka pa60Ta CTBOpU nU3a ycnewnu unTepnpeTaTopu na ,ap.M.onU'Ka.
Gramofonska ploca, sastavni i neodvojivi deo ovog udioeni ka logicna je zvucna animacija metoda ucenja.
Gramofonska plosca je sas stavni in nedeljivi del tega uc benika in tako logicna zooima animacija metode poucevanja.
Dvaj komplet ucila jedin st:ven u nas i u svetu provereno je sredstvo za brzo i lako savla davanje osnovnih znanja 0 in strumentu harmonici.
Ta garnitura ucil je pri nas edinstveno, v svetu pa ie pre uerjeno pomagalao za hiiro in lahko pridobivanje temeljnih znanj 0 harmoniki.
IZDAVAC
IZDAJATELJ
fpa.M.ocPoUC'IcaTa nJl.o"ia, co CTaBeH u UeOeJl.UB OeJl. ua OBOj y"ie6UUK e Jl.OZU"iHa 3BY"iHa U1iu.M.uu- uja Ha .M.eTOaaTa 3a Y"ie1be. DBa; KO.MnJl.eT 00 Kuuza u nJl.O"iU eaUUCTBeU Bo HaC U BO CBeTOT e npoaepeuo cpeocreo 3a 6P30 U Jl.ecuo coesuunjean;« ua OCUOBUUTe 3Uae1ba 3a UU cTpy.M.eUTOT ap.M.OuuKa. H3)'{ABAtJ
HARMONIKA - APMOHYtKA
Harmonika je vrlo mlad mu zicki instrument. Prvu harmo niku je konstruisao-izumeo, 1822. godine, berlinski muzi car i instrument-majstor Fride rik Buschmann, (Fridrik Bus man). Svakako da harmonika u to vreme nije izgledala kao danas. Prve harmonike su bile sa jed nim redom dugmadi i nekoliko basova, a zvale su se dijaton ske. Pritiskom na jedno dugme pri razvlacenju-sirenju harmo nike, svirao je ton jedne visine, a pri vracanju-skupljanju, ton druge visine. Kasnijim usavr savanjem Wielhem Lubich, (Vilhem Lubih), proizvedene su harmonike sa dva i tri reda ("dvoredne" i "troredne"). Pocetkom 20-og veka poeinje proizvodnja prvih harmonika hromatskog sistema sa 3, 4 i 5 rr-dova, troglasnih i cetvorogla snih, od 12-120 basova, sa fik snim akordima, (Hohner, Dal lape, Guerrini, Soprani, Scan dalli i dr.), Klavirske harmonike, kakve su sada u upotrebi, (3, 4-5 gla soya u primu, 120-140 basova, od 7-20 pa i vise registara), kao i harmonike sa dugmadi ma, sa kojima se mogu imitirati razni muzicki instrumenti, pro izvode se od 1930. godine. I dalje se radilo na tehnie kom usavrsavanju harmonike. Poslednjih godina se proizvode i elektronske harmonike. Ima ih dye vrste: samo elektronske (bez glasova) i u kombinaciji sa
Harmonika je zelo mlad glas beni instrument. Prvo harmoni ko je, leta 1822, konstruiral-izu mel, Friderik Buschmann, (Fri drik Busman), berlinski glas benik in instrument-mojster. Vsekakor harmonika ni bila takrat taksna kot je danes. Prve harmoinke so imele eno vrsto gumbov in manjse stevilo ba soy in so se imenovale diaton ske. Pri razvlacenju-sirjenju harmonike pritisk na en gumb je proizvajal ton ene visine, pri vracanju-krcenju pa ton druge visine. Pozneje, ko jih je izpo polnil Wielhem Lubich, (Vil hem Lubih) so izdelane harmo nike z dvemi in tremi vrstami ("dvovrsne" in II trovrstne"). V zacetku 20-ega stoletja so zaceli izdelovati prve harmoni ke hromatskega sistema s 3, 4 in 5 vrstami, s tremi in stirim! glasovi, s 12-120 basi in s fik sr.imi akordi (Hohner, Dallape, Guerrini, Soprani, Scandalll in dr.), Klavirske harmonike, ki jih danes uporabljajo, (3, 4-5 gla soy v primu, 120-140 basov, 7-20 in vee registrov), kakor tudi in harmonike z gumbi, S katerimi se lahko imitiralo raz lieni glasbeni instrumenti so v proizvodnji od 1930. leta. Harmoniko so se naprej iz popolnjevali v tehnicnem po gledu, V zadnjih letih izdelujejo tudi elektronske harmonike in sicer v dveh vrstah: sarno elek-
4
ApMoHHKaTa e MHory MJIaA My3W1KM J1HCTpyMeHT. IIpBaTa apMOHJfKa je KOHcTpYJ1paJI-OT KpJ1J1' 1822 rOAJ1Ha, 6epJIJ1HCKJ1 OT My3W1ap J1 J1HCTpyMeHT Maj ":TOp Fnderik Buschmann, (cflpHAPJ1K ByuIMaH). CeKaKo AeKa apMOHJ1KaTa BO Toa BpeMe He J13rJIeAallle KaKo zteaec, IIpBJ1Te apMOHJ1KJ1 6J1JIe co ezrea pezt na KOWIJ1lba J1 He KOJIKy 6aCOBJ1 J1 ce BJ1KaJIe AJ1 jaToHCKJ1. Co rrpJ1TJ1CHYBalbeTo Ha eAHO KOWIe rrpJ1 pa3BJIeKY nassero-mapeisero na apxorra xara, ce nojaayaa,n TOH OA ezraa BJ1CO'tlJ1Ha, a IlpJ1 apaxarsero C06J1paIDeTO, TOH OA ztpyra BJ1 CO'tlHHa. Co rrOHaTaMOlllHOTO vcoapnryaarse Wielhem Lu bich, (BJ1JIXeM JIy6J1x) rrp0J13 seneaa ce apMOHJ1KH co ABa 11 TpJ1 pezroan ("ABope;:vm" H .TpJ1pe.n:HJ1"). Co rrO'tleTOKOT na 20-0T BeK sanoxayaa np0J13BOACTBOTO na npBJ1Te apMOHJ1KM co xposrar CKJ1 CJ1CTeM co 3, 4 J1 5 peztoax, TporJIaCHJ1 H 'tIeTBOporJIaCHJ1, OA 12-120 6aCOBJ1, co
Postoje muzičko-izdavačke koje štampaju-izdaju no te za harmoniku-solo, duete, tria, kvartete, pa, čak i za or kestre harmonika.
tronsko (brez glasov) in kombi nirano z navadno harmoniko. Najbolj znan proizvajalec elek tronskih harmonik je ameriška fl rrna "Cordovox", po katere li cenci jih izdelujejo v Italiji, Nemčiji in v drugih deželah. Glede na tehnične in izva jalne možnosti (ima melodijsko in basno stran). je postala harmonika ljudski inštrument, ker je zelo ugodna za izvajanje ljudske glasbe (v številnih de želah sveta, kakor tudi pri nas). Pri vseh [ugoslovanskih naro dih je harmonika najbolj raz širjen in naj bolj priljubljen glasbeni inštrument, Brez nje se ne morejo zamisliti ljudski običaji, veselja, svatbe, prire ditve in koncerti ljudske glas be, ljudski orkestri in dr. Ceprav se je harmonika odo mačila kot ljudski inštrument pri nas in v svetu z njo lahko izvajamo tudi druge glasbe: klasično, zabavno in džez glas bo. Komponirajo tudi specialno glasbo za harmoniko in pišejo transkripcije za že znane melo dije. Glasbene založbe tiskajo no te za harmonike-solo, duete, tria, kvartete in celo za orke stre harmonik.
Koliko je harmonika znača jan instrument vidi se i po tome, što se svake godine, od 1950. održava svetsko takmi čenje harmonikaša-solista. Go dine 1970. održano je jubilarno XX svetsko prvenstvo u Tep licama (Čehoslovačka), a po bednik j e dvadesetogodišnji italijan Maurizio Co~amosca.
Da je harmonika značilen in štrument vidimo tudi po tem, da se od 1950. leta vsako leto prireja svetovno tekmovanje harmonikarjev-solistov. 1970. leta je bilo organizirano XX svetovno prvenstvo v Teplicah (Ceškoslovaška) na katerem je zmagal talijan Maurizio Cola mosca.
običnom
harmonikom. Najza paženiji proizvođač elektron skih harmonika je američka fir ma Cordovox", po čijoj se li cenci" proizvode u Italiji, Ne mačkoj i drugim zemljama. S obzirom na
tehničke
i iz (ima me lodijsku i basovnu stranu), har monika je postala narodni in strument jer je vrlo pogodna zz. izvođenje narodne muzike (u mnogim zemljama sveta, pa i u našoj.) Kod svih jugoslovenskih naroda, harmonika je najras prostraniji i najomiljeniji mu zički instrument. Bez nje se ne mogu zamisliti narodni običaji, veselja, svadbe, prired be i koncerti narodne muzike, narodni orkestri i dr. vođačke mogućnosti,
Iako se harmonika kod nas i odomaćila kao narodni instrument, na njoj se izvode i druge vrste muzike: klasična, zabavna i džez muzika. Kompo nuje se i specijalna muzika za harmoniku i pišu transkripcije na već poznate melodije. u svetu
kuće,
l1Ma nae BpCTl1: cazro eJIeKTpOH CKl1 (6e3 rJIaCOBl1) l1 BO KOM6l1 narnrja co 06wma apMOHl1Ka. Hajn03HaT np0l13Be~YBaq Ha eneKTpOHCKl1Te apMOHl1Kl1 e araepxxancxa'ra q:mpMa "Cor dovox", no ql1ja JIl1~eH~a ce np0l13Be~YBaaT l1 BO }fTaJIl1ja, I'epxaazja l1 npynrre 3eMjl1. Co orrren Ha TeXHJ1qKl1Te l1 l13Be~YBaqKl1Te MO}I(HOCTl1, (x Ma MeJIO~l1CKa l1 6ac crpana), apMOHl1KaTa CTaHa napoztea l1H crpyxear (saroa IlITO e MHOry noronaa aa l13Be~YBaIbe Ha Ha pOAHaTa My3l1Ka) BO MHory 3eMjl1 on CBeToT, na l1 BO Ha urara, Kaj Cl1Te jyrOCJIOBeHCKl1 napona, apMOHl1KaTa e najpac npocrpaaeraor H Haj caxanaor MY3J1qKl1 l1HCTpyMeHT. Be3 nea He MOR<:aT na ce 3aMl1CJIaT Ha pO~Hl1Te 06J1qal1, BeceJI6l1Te, cBa~6l1Te, npapenčare l1 KOH neprtrre Ha aapoznra My3l1Ka, HapO~Hl1Te opxecrpa l1 AP. }faKo apMOHl1KaTa Kaj Hac l1 BO CBeToT ce oAoMaKH xaxo aapoztea l1HCTpyMeHT, co nea ce rrasenyaaar H npyra Bl1AOBl1 Ha MY3HKa: KJIaCMqHa, 3a6aBHa l1 J,Je3 MY3JfKa. Ce KOMnoHHpa H cnenxjamra MY3HKa aa apxo HHKa l1 ce rrxmysaar TpaHC KPl1IT~J{J{ Ha seke n03HaTl1Te MeJIoWUf. Ilocrojar MY3J1qKO-l13AaBaqKH KyKl1, KOH IIlTaMnaaT-l13AaBaaT HOTl1 aa apMOHHKa - COJIO, ~y era, Tpl1a, KBapTeTH, na ~YPl1 11 aa opxeerpn Ha apMOHHKl1. KOJIKy e apMOHl1KaTa 3Ha xaen J1HCTpyMeHT ce r.TIeAa l1 no roa, IlITO cexoja rOAl1Ha, OA 1850. ce O~pR<:YBa CBeTCKO HaT rrpeaapysarse Ha apMOHl1KaUm l'e--cOJIHCTH. 1970. ronxna 0ApR<:aHO e jy6HJIapHOTO XX ~BeTCKO npBeHCTBo BO TenJIl1 '~l1 ("tlexOCJIOBaQKa) a n06eAHHK 'jellle ~BaeCeTrOAl1IIlHl10T HTa JIHjaHe~ Maurizio Cotomoscc.
TEORIJSKI DEO
TEORETSKI DEL TEOPV1JCKV1 AE/\ ZVUK
ZVOK
3BYK
Svaki spoljni nadražaj koji primamo čulom sluha, zove se zvuk. Zvuk nastaje treperenjem neke elastične ili čvrste materi je (žice, metalne ili drvene plo ČE: i dr.). Postoje određeni (ar ti.kulisani) i neodređeni (nearti kulisani) zvuci. Zvuci određene visine upotrebljavaju se u mu zi.ci i zovu se tonovi.
Vsak zunanji dražljaj ki ga dobirno s čutom posluha imenu jemo zvok. Zvok nastane s tre senjem nekatere elastične ali pa trdne tvari (strune, kovinske ali pa lesene plošče in dr.). Ob stojijo določeni (artikulirani) in nedoločeni (neartikulirani) zvo ki. Zvoke določene višine upo rabljamo v glasbi in jih ime nujemo toni.
Cexoe aazraopennro aanpas nynarse Koe ro npJ!MaMe npexy cernaoro aa CJIyx, ce BHKa 3BYK. 3ByKOT HacTaHyBa co Tpenepe lheTo Ha nexoja eJIaCTJflIHa HJIH IJ;BpCTa MaTepHja (:m:J.mH, MeTaJIHH HJIH p;pBeHH nJIOqH H zrp.). Ilocrojar onpenemr (aprn KyJIHCaHJ1:) H aeorrpenemr (He apTHKyJIHCaHH) 3BYIJ;H. 3BYIJ;H Te co onpenena BHCOqHHa ce ynorpečyaaar BO My3HKaTa H ce BHKaaT TOHOBH.
TON
TON
TOH
je zvuk koji ima određenu visinu, jačinu, trajanje i boju. Tonovi se dele na duboke, srednje i visoke, či ja visina zavisi od brzine tre perenja materije. Ukoliko je treperenje brže, ton je viši, ako je treperenje sporije, ton je niži.
Glasbeni ton je zvok z dolo višino, močjo, barvo in 7. določenlm trajanjem. Tone de irmo na globoke, srednje in vi soke, katerih višina je odvisna od hitrosti tresenja tvari. Koli kor je tresenje hitreje, ton je višji, če pa je tresenje počasne je ton je nižji.
MY3Jfl1KHOT TOU e 3BYK KOj HMa onpezteaa BHCOqHHa, [axa Ha, Tpaelhe H 60ja. TOHoBHTe ce nenar Ha p;.r.ra60KH, cpezraa H BHCOKH, qHja BHCOqHHa 3aBHCH op; 6p3HHaTa Ha rpenepersero Ha MaTepHjaTa. ,l(OKOJIKy TPe nepersero e n06p30, TOHOT e nOBHcoK, a axo e TPenepelheTo rročasao, TOHOT e HH30K.
MUZIKA
GLASBA
MY3:v.IKA
Muzika je umetnost koja se služi tonovima kao sredstvom svog izraza.
Glasba je umetnost ki upora blja ton kot sredstev izraza.
My3uKaTa e YMeTHOCT xoia ce CJIy>KH co TOHOBH xaxo cpen CTBO aa CBOjOT H3pa3.
NOTE
NOTE
HOTJ1
Muzika, odnosno muzički to novi, mogu se zapisivati-beleži ti. Znaci kojima se beleže tonovi zovu se note. Note su jajas-
Glasba oziroma glasbeni toni se lahko zapišejo. Znamenja s katerimi jih pišemo imenujemo note. Note so v jajčasti ali pa
My3HKaTa, OP;HOCHO My3Jfl1 KHTe TOHOBH, Mo:m:aT p;a ce sa mnnyaaa'r-aačeneacyaaar. 3Ha IJ;HTe co KOH ce op;6eJIe:m:yBaaT
Muzički
ton
čeno
6
tog ili okruglog oblika: O
•
Ovaj notni deo zove se "gla va note". Glavi note se po po trebi dodaje sa gornje ili donje strane uspravna crtica, koja se zove
"notni
vrat",
r
J
notnom vratu se dodaje jedan ili više
"barjačića".
J>
~ Radi
boljeg pregleda i bržeg zapisi vanja, umesto jednog ili više barjačića, dva ili više notna vrata, mogu se spojiti sa jed num ili više punijih crta.
n u Jffi
na spodnji doda ea,
U muzici su u upotrebi se dam osnovnih tonova. Svaki ton ima svoje ime. Tonove ime nujemo po redosledu, a pomo ću osnovnih imena, koja glase u alfabetu (azbuci) : Bere se: Ce 'HiTa:
U nekim zemljama (Italiji, Francuskoj, SSSR-u i dr.) ta azbuka glasi. ovako: re,
mi,
fa,
sol,
ki
jo
imenujemo
r
J
vrat",
navpična črti
"notni
notnemu
vratu pa dodamo eno ali
več;
Zaradi
"zastavic".
boljšega pregleda in hitrejšega zapisovanja, namesto ene ali več zastavic, dva ali več not nih vratov, lahko sestavimo z eno ali več bolj debelih črt.
Te
črte
la,
si.
TOHOBYfTe ce BJ1KaaT 1WTU. Ho TJ1Te J1MaaT 06JIJ1K Ha xpyr J1JIJ1 jajne. O
.OBOj HOTeH ,o;eJI ce
BJ1Ka "rJIaBa Ha HOTaTa". Ha rJIaBaTa Ha HOTaTa no nOTpe6a J1 ce ,o;o,o;aBa 0,0; ropaara J1JIJ1 ,o;OJIHaTa cTpaHa BepTJ1KaJIHa QpTWIKa, Koja ce BJ1Ka "HoTeH spar ",
J
r
a Ha HOTHJ10T
spar ce noztaaaar enaor J1JIJ1 ncseke ,,6apjaqJUba".
J>
~
3a no,o;06ap nperJIe,o; J1 n06p30 aamnnyaarse, HaMeCTO ezmo J1JIJ1 noseke čapjaaxa,a, nsa J1JIJ1 noaeke HOTHJ1 BpaTOBJ1, MO MaT zra ce coezmar co enaa HJIH noneke nOJIHJ1 I..\PTJ1QKH.
n u
Jffi
OBJ1e I..\pTH ce BHKaaT "pe6pa".
imenujemo "rebra".
GLASBENI CRKOPIS
MUZICKA AZBUKA
đo,
Ta
okrogli del imenujemo "not na glava". Notni glavi se po potrebi na zgornji strani ali pa
Te crte se zovu "rebra".
Cita se
O.
okrogli obliki.
MY3J1LIKA A3BYKA
V glasbi se uporabljajo sedem
e,
d,
e,
f,
g,
Bo My3J1KaTa ce BO ynorpeča ce,o;yM OCHOBHJ1 TOHOBJ1. Cexoj TOH HMa csoe HMe. TOHoBJ1Te rH J1MeHyBaMe no pe,o;ocrre,o;, a co nOMoLU Ha OCHOBHJ1Te J1MJUba, iWJ1 rJ1'aCaT BO aJL
ce, ne,
de, 11.e,
e, e,
ef, ecll,
ge, re,
a, a,
osnovnih tonov. Vsaki ton ima svoje ime. Tone imenujemo po vrstnem redu z osnovnimi ime ci, ki se v alfabetu
(čr kopisu)
V nekaterih deželah (Italiji, Franciji, SSSR-u in dr.) ta se ćrkopis glasi takole : re,
do,
mi,
fa,
sol,
la,
si.
ha
xa
Bo HeKOH 3eMjJ1 (J1TaJIJ1ja, eppaHI..\ycKa, CCCP J1 zrp.) Taa
aačyxa rJIaCH saxa:
11.0,
pe,
MH,
cila,
COJI,
JIa,
CH.
NOTNI LINIJSKI SISTEM
NOTNI CRTNI SISTEM
HOTEH JIJ1HJ1CKJ1 CJ1CTEM
Note se beleže u linijski sis sačinjavaju pet rav nomerno razmaknutih, vodo ravnih linija:
Note se pišejo v ČTtni sistem, ki ga sestavljajo pet enakomer no razmaknjenih vodoravnih
.n.U1iUC1CUOT CUCTe.M., KOj ro co
stem, koji
črt:
6 četiri praznine između linija:
I in
1 štiri praznin med črtami,
1
Linijski sistem se na početku spaja sa crtom-spojnicom:
5
1
•
trtni sistem se v začetku se stavi s črto-spojnico:
HO'n1Te ce
BO
QHHyBaaT ner paaaoraepno, o,o;aJIeQeHJ1, XOpH30HTaJIHM JLU 1iUU:
H QeTJ1pJ1 npa3HHHJ1 Mery JIH HJ1YfTe:
JIJ1HHCKJ10T CJ1CTeM Ha noxero KOT cecoemrayaa co enaa u,pTa cnoj1iuu,a:
7
3a6eJI~YBaaT
Pošto je linijski sistem nedovo ljan da bi se zabeležile sve no te, koje su u upotrebi, onda se ispod i iznad njega dodaju po moćne crtice-pomoćnice. One služe da bi se između njih i na njima beležile potrebne note:
Ker čitni sistem ne zadostuje da bi zapisali vse note, ki se uporabljajo, se pod niirn in nad njim dodajo pomožne črtice pomoćnice. One se uporabjajo da bi se med njimi in na njih zapisovale potrebne note.
Kaxo JIJ1HJ1CKJ10T CJ1CTeM e He BO Hero ~a ce 3a6eJIe }KaT CJ1Te HOTJ1, KOJ1 ce BO yno rpeča, aan J1 non Hero ce nona BaaT nOMOIlIHJ1 qpTWIKJ1 - no .4t01U1iU't'X:U. TJ1e CJIy}KaT Mefy mm J1JIJ1 Ha HJ1B ~a ce 3a6eJIe }KaT nOTpe6HJ1Te HOTJ1:
Njihovo rastojanje je isto kao i kod linija u linijskom sistemu a može ih biti, po potrebi, jedna ili više njih.
Razdalja med pomočnicami je enaka razdalji med črtami v črtnem sistemu in jih je po po trebi lako ena ali pa več.
HJ1BHOTO pacrojaaae e J1CTO xaxo J1 Kaj JUfHJ1J1J1Te BO JIJ1 HJ1CKJ10T CJ1CTeM J1 MO}Ke ~a ni HMa, no rrorpeča, enaa J1JIJ1 no seke.
KLJUCEVI
KLJUCI
KJIYQEBJif
Da bi se notama u linijskom sistemu odredilo ime prema muzičkoj azbuci, beleži se znak na početku svakog linijskog si stema, koji se zove ključ. Za sviranje na harmonici upotreb ljavaju se dva ključa i to:
Da bi se notam v črtnem sis temu določilo ime po glasbe nem črkopisu, se v začetku vsakega črtnega sitema zapiše znamenje, ki ga imenujemo ključ. Za igranje na harmoniki uporabli amo dva ključa in to:
3a na ce oztpezns HMeTO Ha HOTJ1Te BO JIJ1HHCKJiOT CJ1CTeM npesra MY3WIKaTa asčyxa, aa nO'leTOKOT Ha cexo] JImmCKJi CJ1CTeM ce CTaBa eztea 3HaK, KOj ce BHKa 7Uty't. 3a CBJq>eH>e Ha apMOHMKa ce ynorpečysaar .n;Ba KJIyqa J1 roa:
G G G -
ključ ključ
(Ili violinski ključ) (ali violinski ključ) KnY'! (KnK BKonHHCKK KnY'!)
F F F -
za desna ruka, za desno roko, aa ;r(ecuaora paKa,
Ako obe ruke treba jednovre meno da sviraju, onda se dva linijska sistema spajaju sa zna kom, koji se zove akolada:
~OBOJIeH
ključ ključ
(ili bas (ali bas
kljUČi ključ)
KnY'! (Km{ 6ac KnY'!)
za leva ruku, za levo roko, aa neBaTa paKa,
Ce morajo obe raki istočasno ' AKO zrsere pane Tpe6a J1CTo apexeao ~a cBJ1PaT, Toram ABa igrati, se dva črtna sistema se Ta JIJ1HJ1CKH CJ1CTeMH ce CBP3Y stavita z znamenjem, ki ga i saa'r co 3HaKoT, KOj ce BKKa a'X:oJtaoa: menujemo akolada:
Svirati desnom rukom (melodiju)
+-- Igrati z desno roko (melodijo)
CBKPK co ;r(eCHaTa paxa (Meno;r(Kja)
Svirati levom rukom (basove)
Igrati z levo roko (base)
CBMPM co neaare paxa (6acoBM)
8
BELEZNJE NOTA POG-KLJUCU
I
Note se imenuju i beleže po sistemu
G-ključu u linijskom na sledeći način:
ZAPISOVANJE NOT PO G-KLJUCU
O,IJ;BEJIE2KYBAIhE HA HOTHTE ITO G-KJIyqOT
Note se v črtnem sistemu imenujejo in zapisujejo po G -ključu na naslednji način:
HOT~Te ce MMeHyBaaT ~ o~ 6eJIeLKyBaaT no G-KJIyqOT BO JI~H~CKMOT c~cTeM Ha cne~H~ OT Ha'iIDI:
Ka linijama su note: Na črtah so note: Ha JU1HJ1J1Te ce aaoraar HOTW:
•: • • • • J) 1: f
6 :
2
3
U prazninama su note: V prazninah so note: Bo npa3HJ1HJ1Te ce naofaar HOTI!:
4
Ispod linijskog sistema je nota d, Pod črtnim sistemom je nota d, rro~ JIJ1HJ1CKJ10T CJ1CTeM ce aaora HOTaTa d,
il
2
a
•
• • •
F
A
4
e
E
.'
• D
......
.....e
A
NAPOMENA:
PRIPOMBE:
3ABEJIEmKH:
Za sada nema potrebe učiti ceo tonski sistem, koji je veći od pri kazanog, (kada bude potrebno, usle diće objašnjenje sa primerima).
Zaenkrat ni potrebno učiti cel tonski sistem, ki bi bil večji od predstavljenega, (kadar pa bo po trebno sledilo bo pojasnilo s pri merji).
3a cera HeMa nOTpe6a ~a ce Y'l:H I\eJIJ10T TOHCKJ1 CJ1CTeM, KOj e noro JIeM o~ npJ1Ka:lKaHJ10T, (Kora Ke 6J1~e norpečao, Ke ~a~eMe o6jacHyaalba co npJ1MepJ1).
OBLIK NOTA
OBLIKA NOT
cf>OPMA HA HOTJ1TE
U upotrebi je šest nota razli čitog
oblika: cela nota, polovina note, četvrtina note, osmina no te, šesnaestina note i trideset dvojka. Note po obliku izgleda ju ovako:
cela nota,
cela nota, I\eJIa HOTa,
o
note, note, 'l:eTSpTJ1Ha HOTa, osmina note, osminka note, OCMJ1Ha HOTa,
yrrorpeča ce aaoraar nrecr co pa3JIWIHa epopMa: nena nora, nOJlOB~Ha HOTa, 'ieTBpTH Ha nora, oCM~Ha nora, nrecnae cernaa nora, Tp~eceT~ojKa. HOTHTe no epopMa H3rJIe~aaT
Bo
HOT~
saxa:
beli kružić (jaj astog oblika), beli krožec (jajčaste oblike), 6eJI xpyr (06JIJ1K Ha jajI\e), beli kružić sa notnim vratom, beli krožec z notnim vratom, 6eJI xpyr co HOTeH apaT,
polovina note, polovica note, nOJIOSHHa HOTa, četvrtina četrtinka
Uporabljamo šest not v raz oblikah: celo nato, polo vica note, četrtinko note, 08 minka note, šestnajstinko note in dvaintridesetinko. Po obliki note izgledajo tako:
ličnih
J
kružić sa notnim vratom, krožec z notnim vratom, npa xpyr co HOTeH apar,
crni
črni
sa notnim vratom i jednim barjačićem ili rebrom, krožec z notnim vratom in eno zastavico ali rebrom, I.:\PH xpyr co HOTeH apar J1 e~HO 6apja'l:e HJIH pe6po,
crni
črni
kružić
9
sa notnim vratom i dva barjačića: ili rebra, krožec z notnim vratom in dvemi zastavicarni ali rebri, QPH xpyr co HOTeH apa-r J1 p;ae 6apja'lJ1Jha J1JIJ1 pefipa,
šesnaestlna note, šestnajstinka note, urecaaeceraaa HOTa,
črni
tridesetdvojka note, dvaintridesetinka note, TpJ1eCeTp;aojKa nora,
črni
crni
kružić
sa notnim vratom i tri barjačića ili rebra. krožec z notnim vratom in tremi zastavicami ali rebri. QPH Kpyr co HOTeH apar J1 TpJ1 6apja'l>1Jha >1JI>1 pe6pa.
crni
kružić
Notni vrat se do tretje črte zapiše na desni strani notne glave navzgor, od tretje črte na levi strani pa navzdol :
HOTHHOT BpaT ce 3a6e~e)KY Ba no rperara m1H~ja OA zrecaa Ta crpaaa Ha HOTHaTa rnasa aarope, a OA rperara ~~HHja OA .nena'ra crpaaa nazto.ny:
TRAJANJE, BROJANJE I SADR2AJ NOTA
TRAJANJE. STETJE IN VSEBINA NOT
TPAEIbE, BPOEIbE M CO,n;PLKMHA HA HOTJ1;TE
Svaka nota ima svoje, odre trajanje. Cela nota traje dok se odbroji do 4 (četiri). Po lovina do 2 (dva), a četvrtina do 1 (jedan). Brojanje do četiri se vrši na ovaj način:
Vsaka nota ima svoje dolo trajanje. Cela nota traja dokler se odšteje do 4 (štiri). Polovica note do 2 (dva), četr tinka pa do 1 (ena). Štetje do štiri se opravlja na ta način:
Cexoja HOTa HMa enoe oztpe neno Tpaelbe. Ile.nara HOTa Tpae AOAeKa ce ~36po~ AO 4 (qeT~ 'M). Ilo.noaanara AO 2 (ABa), a xe'raprxnara AO 1 (ezrea), Bpo elbeTO AO xerxpa ce BPIII~ Ha OBOj aaxna:
N otni vrat se beleži do treće linije sa desne strane notne glave nagore, a od treće linije sa leve strane, nadole :
đeno
čeno
1 Pr-va, Pr-va, IIp-aa,
Brojanje i sviranje se izvodi na sledeći način: pritiskom na jednu dirku, (bilo koju) držeći je dok odbrojimo do 4 (četiri) pa podignemo prst. To zna či da smo odsvirali jednu, celu notu. Učinimo li isto, a odbro jimo do 2 (dva), onda smo od svirali jednu polovinu note. Ako odbrojimo do 1 (jedan), onda smo odsvirali jednu čet vrtinu note. Iz ovoga se može zaključiti, da za vreme trajanja jedne cele note, mogu da se od sviraju dve polovine ili četiri četvrtine note. Evo prikaza iz kojega se vidi sadržina i odnos, svih notnih vrednosti:
2
3
4
dru-ga, dru-ga, aro-pa,
tre-ća,
če-ta
tre-tja, rpe-ra,
če-ta
'le-Ta
polovico note. Ce odštejemo do 1 (ena) smo odigrali četrtinko note. To pomeni da med tra janjem ene cele note lahko odi
Bpoersero ~ caapersero ce ~3 BeAyBaaT Ha c~eAH~oT Haq~H: co . rrp~T~cHYBalbeTo Ha eAHa znrpxa (6~~0 Koja) AP)KejK~ Ao ztexa ~36po~MO AO 4 (qeT~p~) rra ro nonaraexe rrpcror, Toa 3Haq~ AeKa cMe orcaapxne en Ha, nena HOTa. AKO 1'0 nanpa B~Me ~CTOTO a ~36poHMe AO 2 (ABa), ToraIII 3Haq~ nexa cxe OTcBKp~~e ncaoaaaa HOTa. AKO 6po~Me AO 1 (enea) xeraprn Ha HOTa. DA OBa MO)Ke Aa ce saxrryxa, nexa sa spexe Ha rpaeisero Ha eznra nena HOTa, MO)KaT Aa ce OTCBKp~T ABe no
gramo dve
~OB~HH ~~~ qeT~pH qeTBpT~HH
Stetje in igranje se izvaia na naslednji način: s pritiskom na eno tipko (marksikatero) ki traja dokler se ne odšteje do 4 (štiri) potem pa vzdignemo prst. To pomeni da smo odigrali celo noto. Ce naredimo isto in odšte-· [erno do 2 (dva) smo odigrali
četrtinke
polovici ali štiri
note.
Iz naslednjeg
prikaza vidimo vsebino in od nos vseh notnih vrednosti:
10
I
Ha HOTaTa. EBe ro rrpHKa30T ozt Koro MO)Ke Aa ce BHA~ co AP)K~aTa H OAHOCOT, Ha care HOTHH BpeAHOCTH:
Cela nota sadrži: Cela nota vsebuje: U;eJIaTa HOTa CO~P>lU[: 2 polovine ili
2 polovici note ali
2 nOJIOBI1HI1 11J111
ili
ali
4 QeTBpTI1HI1 11J111
4 četvrtine
4
četrtinke
/~
8 osmina ili
8 osmink ali
8 OCMI1HI1 I1JII1
/"""
/"""
/\ /\ /\ /\ 1\ 1\
16 šesnaes tina ili 16 šestnajstnik ali 16 weCHaeCTI1HI1 11J111
32 tridesetvojke 32 dvaintridesetink 32 rpxecerzraojxa
PAUZE
PAVZE
DAY3J.1
(OBLIK I TRAJANJE)
(OBLIKA IN TRAJANJE)
'
OPMA 11 TPAElDE)
Kao što note služe za svira nje, isto tako postoje znaci za privremeni prekid sviranja a zovu se pauze-odmorke. Pauze, takođe, imaju svoj različiti ob lik i trajanje. Isto kao i kod no ta, postoje cele pauze, polovi ne, četvrtine, osmine, šesnaes tine i tridesetdvojke. Njihovo trajanje je, takođe, isto kao i kod odgovarajućih nota. Evo njihovog oblika:
Isto kot služijo note za igra nje prav tako imamo znamenja za začasno prekinitev igranja. ki jih imenujemo pavze-od morke. Pavze imajo ravno tako svojo različno obliko in traja nje. Kakor pri notah, so ravno tuko cele pavze, polovice, četr tinke, osminke, šestnajstinke in dvaintridesetinke. One trajajo .oliko, kolikor odgovarjajoče note. Oblike pavz so:
KaKO lllTO HOTJ1Te CJIYJKaT aa caaperse, ~CTO TaKa rrocrojar ~ 3Ha~~ sa rrpxspesreao npexn HyBalhe Ha caapersero ~ ce B~ KaaT nay3u - O~MOp~. Ilaysa Te, ~CTO, raxa, ~aaT csoja pa3JIWIHa cPopMa ~ rpaerse, MCTO KaKO ~ Kaj HOT~Te, 1l0CTD jar ~eJI~ naysn, 1l0JIOB~H~, !eTBpT~, OCMVIHVI, nrecaaece rVIH~ ~ Tp~eceT~BojK~. HJ.mHO '0 Tpaelhe, e VICTO raza, KaKO ~ 'mj coorsermrre HOT~. EBe rVI HJ.m~Te cPOPMl1:
četvrtina četrtinka
pauze pavze QeTBpTI1Ha nayaa
polovina pauze polovica pavze n0J10BI1Ha nayaa
cela pauza cela pavza QeJ1a rrayaa
-
-
,.
Evo prikaza nota i pauza, kao i njihovog trajanja:
,
tridesetdvojka pauze. dvaintridesetinka pavze Tpl1eceT)tBojKa nay3a
šesnaestina pauze šestnajstinka pavze weCHaeCeTI1Ha nayaa
osmina pauze osminka pavze OCMI1Ha nayaa
Prikaz not in pavz ter njihovo trajanje:
EBe ro npxxasor Ha HOTVITe VI nayarrre, KaKO VI HVIBHOTO Tpa elhe:
" 1.
t
2..
~.
...
1.
2..
3.
+.
1.
2..
3.
~ t,1
4.
-. 1.
2..
3.
+.
1.
2.
11
3.
+.
1.
2.
3.
4.
TAKT ITAKTICA
TAKT IN TAKTICA
Svaka muzička kompozicija (vežba, pesma, igra i dr.) je po deljena na jednake ritmičke delove, koji se zovu taktovi. Jedan takt od drugog odvojen [e uspravnom crticom, takti com.
Vsaka glasbena skladba (va ja, pesem, ples in dr.) je pode ljena na enake ritmične dele, ki jih imenujemo takti. Takti so drug od drugega podeljeni z navpično črtico,
I
:.;;» "'"-Svaka notna vrednost (cela, polovina, četvrtina i dr.) može da bude jedinica takta za bro janje. Takt se obeležava posle ključa, na početku linijskog si stema.
taktico.
T~Ka,
Ta?<:TU"i'l<:a.
I
l
II: T A H T - - - ' ' - - ID' T A K T --..-Jr ITD.
Vsaka notna vrednost je (ce la, polovica, lahko
CeKoja MY3~Ka KOMn03~ ja (Be)K6a, necaa, J1rpa J1 zrp.) e none.nena Ha e)J;HaKBJ1 PJ1TM~ KJ1 .n;eJIOBJ1, KOJ1 ce BJ1KaaT Ta?<:T08U. E.n;eH TaKT on zrpyr e paazterrea co BepTJ1KaJIHa IW
četrtinka
in dr.)
enota takta za štetje. ključem
Takt se zaznamuje začetku črtnega
v
sistema.
Cexoja HOTHa spenaocr (~e JIa, IlOJ1'OBJ1Ha, qeTBpTJ1Ha J1 ztp.) MO)Ke .n;a 6J1.n;e e.n;J1H~a Ha TaK TOT sa čpoerse. TaKToT ce on 6eJIe2K'yBa IlOCJIe KJIyqOT, Ha IlOQeTOKOT on JIJ1HJ1CKJ10T CJ1 .CTeM.
Na pr: Ha np. Gornji broj označava koliko delova ima svaki takt, a donji koja je notna vrednost jedini ca takta za brojanje. Ako je oz načeno ovako:-}onda je to takt
(+
od tri četvrtine. ~~tvrtlne). Postoje dvodelni i trodelni taktovi.
Zgornja številka označuje koliko delov je v vsakem tak tu, spodnja pa katera notna vrednost predstavlja enoto tak ta za štetje. Ce je označeno ta ko:+potem je to takt od tri
rOpHJ10T 6poj 03HaQYBa KOJI Ky .n;eJIOBJ1 J1Ma cexoj TaKT, a .n;OJIHROT Koja e HOTHaTa Bpe.n; HOCT Ha e.n;J1H~aTa Ha TaKTOT aa čpoesse. AKO e sačeneacaao 3 BaKa:-4-Toraru Toa e TaKT on
četrtinke.
TpJ1 QeTBpTJ1HR. (4- ~::aPTHHJ!). Ilocrojar .n;Bo.n;emIJ1 H Tpo.n;eJI RH TaKToBH
(+ ~~rt!nke).
Obstojijo dvodelni in trodel ni takti.
3
Dvodelni taktovi su: Dvodelni takti so: ,lf 800eJtHu 2 1
2
2
2
4
dve cele, dve cele,
dve polovine, dve, polovici,
;l\Ba .qeJIH,
;!\Be nOJIOBHHH,
ce:
Ta?<:T08U
2 8
četvrtine, četrtinki, ;!\Be 'ieTBpTHHH,
dve dve
dve osmine, itd. dve osminki, itd. ;l\Be OCMHHH nTB.
Trodelni taktovi su: Trodelni takti so: TpooeJtHu Ta?<:TOBU
3 1 tri cele, tri cele, TpH
~eJIH,
Spajanjem dva dvodelna tak
ta u jedan, dobija se
četvoro
delni, složeni takt. Spajanjem dva trodelna, dobija se šesto-
-3
-
2
tri polovine, tri polovice, TpH nOJIOBHHH,
ce:
četvrtine,
četrtinke, TpH 'ieTBpTHHH,
tri tri
3
8
3
4
tri osmine, itd.
tri osminke, itd. TpH OCMHHH, HTH.
S spojitviio dveh dvodelnih
taktov venega, se dobi štiri delni sestavljeni takt. S spojit vijo dveh trodelnih taktov se
12
Co cnojysarsero Ha rma .n;BO .n;eJIHJ1 TaKToBH BO e.n;eH,. ce .n;o 6J1Ba QeTBOpo.n;eJIeH CJIO)KeH TaKT. Co CIlOjyBaIbeTO Ha zraa
delni, složeni takt. N a taj
način
dobi šestdelni sestavljeni takt. način
nastaju (pravilno) složeni takto
Na ta
nastanejo (pravil
vi i to:
no) sestavljeni takti in to:
Cetvorodelni: Stiridelni:
SestodeIni, itd. Sestdelni, itd. lllecročenen, UT'K.
tI eTBopođeJte'K: 4
4 4 četiri četvrtine,
štirl
četrtinke,
'1eTHpH '1eTBpTHHH,
Tpo.n;eJ1'HU, ce .n;o6l1Ba nreerone rrea TaKT. Ha 'l'Oj Ha'rnH Hac TaHyBaaT (rrpaaxmro) CJlO:>Ke HUTe TaKTOBU u Toa:
6 4
8
6
8
osmine, štlrl osminke,
šest šest
'1eTHpH OCMHHH,
nrecr '1eTBPTJfHH,
četiri
šest osmina, itd. šest osmink, itd.
četvrtina, četrtink,
nreer OCMHHH, HTH.
Od svih oznaka za taktove, jedino se takt (četiri četvrti ne) označava na još jedan način i to slovom C. Ovakva oznaka znači isto, da je svaki takt sa držan u četiri četvrtine. Muzič ka kompozicija može da počne u dvodelnom taktu a da nastavi II trod eln om (i obratno), što zna či da ne mora cela biti u istom taktu.
Od vseh označb za takte sa mo se takt (štiri četrtinke) označuje še na drug način in to s črko C. Takšno znamenje po meni ravno tako, da je vsaki takt vsebovan v štiri četrtinke. Glasbena skladba se lahko zač ne v dvodelnem taktu in nada ljuje v trodelnem (in nasprotno) kar pomeni da ne mora cela bi ti v istem taktu.
Ozt CUTe 3HaKOBU sa TaKToBH, 4 e.n;JfHCTBeHO TaKTOT -4-(qeTHpU qeTBpT:mrn) ce 03HaqYBa Ha ynrre enerr HaqUH u Toa co 6y KBaTa C. BaKBaTa oaaaxa 3aH 'lU HCTO, zrexa cexoj TaKT ce COCTOU on 'leTupU qeTBpTUHU. MY3J1:qKaTa xosrrroaxnaja Mome ,!l;a nOqHe BO ,!l;Bo.n;eJleH TaKT a .n;a npO,!l;OJl:>KU BO TpO,!l;eJleH (u cnporsrano), nrro 3Ha'iU ztexa He Mopa nena ,!l;a 6u,!l;e BO UCTU OT TaKT.
ZNACI ZAVRSETKA
ZNAMENJA ZA KONEC
3HAKOBM3A 3ABPIIIYBAEbE
kompozicija može imati dva, ili više delova-stavo
Glasbena skladba lahko ima dva ali več delov-stavk. Na
va. Na kraju dela-stava beleže se dve tanke, uspravne crtice, koje razdvajaju jedan deo od drugog. Na pr:
koncu dela-stavke se vpišejo dve tenki navpični črtici, ki delijo en del od drugega. Na pr.:
MY3J1:qKaTa KOMrr03~uja MO :>Ke zta J<1Ma zrna, UJlU noseke ,!l;eJIOBU - CTaBOBU. Ha xpajor on ,!l;eJlOTO - CTaBOT ce sačene :>KyBaaT zme TaHKJf BePTJ1:KaJI HU, IJ;PTJ1:qKU, KOU ro pasneny aaa-r e,!l;HUOT ,!l;eJI O,!l; ,!l;pyrHOT. Ha rrp.:
Na završetku muzičke kom pozicije, beleže se dve crte, ta nja i deblja. One označavaju za vršetak muzičke kompizicije. Na pr:
Na koncu glasbene skladbe se vpišejo dve črti, ena boli ten ka in druga bolj debela. Te čr tice označujejo konec glasbene skladbe. Na pr.:
Ha xpajor on MY3J1:qKaTa KOMn03UIJ;uja, ce 3a6eJIe:>Ky saar nse IJ;PTJ1:qKH, nOTeHKa u rroztečena. Tue ro oaaaxyaaar aaapnryaaa.ero Ha My3WtKaTa KOMn03UIJ;Hj a. Ha np.
+
Muzička
+
13
OBJAŠNJENJA O INSTRUMENTU
IZGLED HARMONIKE I NAZIVI GLAVNIH DELOVA SAVREMENI INSTRUMENT KOJI JE NAJCESCE U UPOTREBI OVAKO IZGLEDA:
POJASNILA O INŠTRUMENTU
PODOBA HARMONIKE IN IMENA GLAVNIH DELOV.
SODOBNI INSTRUMENT KI SE NAJVEC UPORABLJA IMA TAKSNO PODOBO:
OBJACHYBAIhA 3A HHCTPYMEHTOT J13rJIE,1J; HA APMOHJ1KATA J1 HA3J1BJ1 HA r JIABHJ1TE ,1J;EJIOBH
COBPEMEHJIlOT JIlHCTP'YMEHT KOJ HAJqECTO E BO 'YIIOTPEBA JIl3rJIE.n;A BAKA:
Nazivi njegovih
1. -
2. - 3. 4. - 5. - 8. 7. - 8. -
9. - 10. -
~Iavnih
delova su:
Melodijska (desna) klavijatu ra (prim) Registri melodijske strane. Bradni registar (uključuje sve glasove). Poklopac klapni (dekli) Držači kaiševa Kućište glasova (korpus) me lodijske strane Meh Kućište glasova (kurpus) ba sovne strane Bas-registri Bas-klavijatura, basovi (leva strana)
Nazivi glavnih delov harmonike so: 1. Melodijska (desna) klaviatura.
(prim)
2. Registri melodijske stranice 3. Bradni register (vsebuje vse
glasove).
4. Klapni pokrov (dekli) 5. Držaji jennenov 6. Ohišje glasov (korpus) melodij ske stranice 7. Meh. 8. Ohišje glasov (korpus) basne
straniCP
9. Bas-registri 10. Bas-klaviatura, basi (stranica) leva)
14
HlL3HBHTe aa HeroBHTe rnaB_ ~enOBH ce: 1. -
MeJlO,l\HCKa
~ecHa)
KnaBHja
rypa (npasra)
2. 3. 4. - 5. - 6. -
7. - 8. 9. - 10. -
PerHCTpH Ha MeJlO;ltHCKaTa
cTpaHa
Bpa,l\eH perHcTap (rn BKJIyqyBa CHTe rnacoaa). 3aTBapa'! KRaneH ~eKnH) .n;p1Ka"lH aa KaHIIDfTe KYK:HwTe Ha rJIaCOBHTe (KOp nyc) Ha MeJIO,l\HCKaTa CTPaHa MeB KYK:HwTe Ha rJIaCOBHTe (KOp nyc) H.a 6aCOBHaTa crpaaa Bac - perncTpH . Bac KJIaBHjaTYPa. 6aCOBJf
(neaa crpaaa)
KAKO SE PROIZVODI ZVUK- TON KAKO SE PROIZVAJA ZVOK-TON
KAKO CE np0J..13BEAYBA 3BYK-TOH Glasovi harmonike su srne šteni u kućišta. To su čelična. perca, ugrađena na metalnim pločama, koje su poređane po određenoj visini i pričvršćene na fasenima (delovima od drve ta za koje ne postoji odgovara jući naziv u našem jeziku). Fa seni su pričvršćeni na patosu, (metalnoj ploči) koji ima prore ze kvadratnog oblika. Sa spolj ne strane, ispod poklopca klap ni, nalaze se klapne, koje po krivaju razreze patosa. Klapne su polugama povezane sa dirka ma-dugmadima. Jednovremeno, razvlačenjem -širenjem meha harmonike i pritiskom na ma koju dirku -dugme, klapna se podiže, a vazduh spolja prolazi kroz raz rez patosa. Strujanje vazduha pokreće čelično perce, koje tre peri i proizvodi ton.
Glasovi harmonik so spravlje ni v ohišjah. To se jeklena pe resca vgrajena na kovinskih plo ščah, ki so porejene na določeni višini in pritrjene na fasenah (to so leseni deli za katere ni od govarjajočega naziva v našem jeziku). Faseni so pritrjeni na podu (kovinski plošči) na kate rem so line v obliki kvadrata. Na zunanji strani pod klapnim pokrovom so klapne, katere po krivajo razporeke poda. S po močjo palic so klapne povezane s tipkami-gumbi. Istočasno,
raztegovanjern-šir jenjem meha harmonike in s pritiskom na marsikatero tip ko-gumb, se klapna vzdiguje in zunanji zrak gre skozi razporek na podu. Kroženje zraka pomi ka jekieno peresce, ki se trese in proizvaja ton.
r~acoBMTe Ha apMoHKKaTa ce csrecreaa BO KyK~IIITeTo. Toa ce '9:e~WIH~ nepna, nrpane H~ Ha MeTa~H~ II~O'9:K~, KO~ ce nonpezteaa lIO onpezteaa ancaaa ~ IIP~UBpcTeH~ Ha a ceH~Te ce IIp~BpcTeH~ Ha lIa TOCOT (MeTa~Ha II~O'9:Ka) KOj ~Ma npopean BO xaaztparna cpopraa. Ozi aazrsopeunrara crpana, 1I0.n; ~aIIH~oT 3aTBOpa'9:, ce aaoraar ~aIIH~Te, KO~ r~ noxpaaaar npopearrre Ha rrarocor. Knan H~Te ce co ~OCT cnpaaaa co .n;~pK~Te-KOII'9:~lhaTa.
J1cToBpeMeHo, co pa3B~eKY aarsero-nnrpea.ero Ha MeBoT ~ co IIP~T~cHYBalheTO Ha 6~JN) Koja .n;~pKa-KOII'9:e, K~aIIH~Te ce nozmrnyaaar, a B03.n;YXOT on nazmop lIoM~HYBa H~3 npope 30T Ha narocor, Crpyersero Ha B03.n;YXOT ro noxpenyaa '9:e~~ HOTO lIep~e Koe 3aTpelIepyBa ~ IIpo~3Be.n;YBa TOH.
--15
G\
~
~
'),-&
oe
.If.
...f.
s:
lt
•
tool
.=~.
.If.
OI
...f
•=
~
~
lt
e-u
lt
=
I
II
III
IV
V
VI
• •00 • •00• •00• •0
REGISTRI-PErHCTPH
XOJIAH.nCKO-HOPBEIIIKM M EEtIKM CMCTEM
(Co OCHOBHHOT TOH "C" BO 3 pen)
>t.1 Q _
0 "l:
lC
:r
:r
000
e: e: :z: oo oo u
> > III Q Q Q
e: e: :z:
f > cl. _,,:r
'tI~~
ID Q'" Q
>1,)
c.c.l:
c~:c ..., ... 3 Q cl Q E E :I! Q cl Q
::
"CI"'" ~>c.
e®®•• ®®••®®••®®e .. ®®e®®®.®®®.®®®. , 0 ••00 • •00• • 00• •0' ••®@•• 00• • 0@• • 0® ®®®8®®08@®00@00.
Redovi Vrste PeAOBII
'-,
-r.
'-
t)
if.
. -
III
.~
NIZOZEMSKO-NORVESKI IN DUNAJSKI SISTEI\[ (z osnovnim tonom "C" v 3 vrsti)
HOLANDSKQ-NORVESKI I BECKI SISTEM (sa osnovnim tonom "C" II 3 redu)
TABEllA HA ,UECHATA KJIABH}ATYPA (npaaa)
TABELA DESNE KLAVIATURE (prima)
TABELA DESNE KLAVIJATURE (prima)
-
-\...:J
ee
Molski-terc basovi Molski-terc basi MOJlCKI1-Tep~ 5aCOBl1
I
:: p>
p>
'l:l
"-l
e :.I :: p>
J;;<
•
::I
p>
til
p>
....::I .,....
~
e
'tl
•oo
p>
::I
p>
til
p>
....::I .,....
Osnovni basovi Osnovni basi OCHOBHI1 5aCOBl1
l
III
basovi basi I.n:YPCKI1-Tep~ 5acOBI1
OD 48 -
•
C-I'l,~.~
akordi akordi ,n:YPCKI1 aKop,!111
Molski akordi Molski akordi MOJlCKI1 aKop,!111
V
48 BASOVA • BASOV • BACOBI1
96 BASOVA • BASOV • BACOBI1
Đurski Đurski
IV
140 BASOV
. -
-J
Septimni akordi Septimni akordi CenTI1MI1 aKOp,!111
VI
~
-~------------
120 BASOVA • BASOV • BACOBI1
--
140 BACOBJ1
--------
O)]; 48 -
----
II
\
---
"-;'-- ,
\-;._,~.~---'
j
Đurski-terc Đurski-terc
\
140 BASOVA
TABELA BAS KLAVIATURE
TABEnA HA BAC KnABHJATYPATA
OD 48 -
TABELA BAS KLAVIJATURE
'<
Umanjeni septimni akordi Zmanjšani septimni akordi CMaJleHI1 CenTI1MI1 aKop,!111
VII
\
p>
::
p>
'l:l
-l
<':>
:: p>
'l:l
'"'l
•o
p> ;:l
til
p>
;:l
.,e .... .,....
IJ'I
N
•
p> ;:l p>
til
p>
;:l
., .... .,....
ee
OBJASNJENJE O PRSTOREDU
POJASNILA O PRSTNI VRSTI
OBJACHYBAIhA 3A IIPCTOPE,1J;OT
Desnom rukom se svira na desnoj klavijaturi-primu, a le vern na bas klavijaturi. Iznad ili ispod nota biće označeno brojem sa kojim prstom treba svirati. Evo prikaza obe ruke sa brojevima. Desna ruka slika l, a leva slika 2.
Z desno roko igramo na desni klaviaturi-primu, z levo roko pa na bas klaviaturi. Nad nota mi in pod notami bo s številko zaznamovano s katerim je pr slom treba igrati. Tu je prikaz obeh rok s številkami. Desna roka slika l, leva roka slika 2.
Co ztecaara paxa ce CBJ1IH1 Ha zrecaara KJIaBJ1jaTypa-rrpJ1MoT. a co JIeBaTa Ha 6ac KJIaBJ1jaTy para, Hazr J1JIJ1 nozt HOTJ1Te Ke 6J1,l:\e 03Ha'tJ:eHO co KOj rrpcr Tpe 6a zta ce CBJ1pJ1. EBe ro npxxa 30T Ha ,l:\BeTe f.~ue co 6pOeBJ1. ,l];ecHaTa paxa Ha CJIJ1KaTa 6p. l, a JIeBaTa Ha CJIJ1KaTa 6p. 2.
3 4
~
-=
~
.;]
$
--==
-:::;/
-
/~.
--=
~
~
-=- ...::....
..--:: ~
...:::::::v
Slika 1 CJIHKa
Slika 2 CnJ'IKa
OZNACAVANJE BASOVA
OZNACEVANJE BASOV
03HA-qYBAIhE HA BACOBMTE
U I školi, basovi će biti ozna slovima i to: osnovni ba sovi velikim slovima: C, F, G
V I šoli, basi bodo označeni s in sicer: osnovni basi z velikimi črkami: C, F, G itd.,
Bo I IlIKOJIa, 6aCOBJ1Te Ke 6J1 ,l:\aT 03Ha'tJ:eHJ1 co 6YKBJ1 J1 Toa: OCHOBHJ1Te 6aCOBJ1 co rOJIeMJ1
čeni
črkami
18
durski akordi pa z malimi črka mi: e, f, g itd. Notno besedilo bodo učenci zaradi trajanja not nih vrednosti spremljali vizu elno, (gledanjem). Bas-ključ bo do učili v II šoli in tedaj bodo igrali po notah.
6yKBJ1: C, F, G J1TH. a ztypcrorre axopzm co MaJIJ1: C, f, g, J1TH. HOTHJ10T TeKCT Ke ce nparn BJ1 3yeJIHO (co r.nezran,e) aapann TpaefbeTo Ha HOTHJ1Te apermo CTJ1. EaC-KJIyqOT Ke ce yqJ1 BO II llIKOJIa J1 TorallI Ke ce CBJ1DJ1 no HOTJ1.
STETJE IN TAKTIRANJE
BPOEH>E YI TAKTYBAH>E
itd., a durski akordi malim: e, f, g itd. Notni tekst
će
se pra
titi vizuelno (gledanjem), zbog trajanja notnih vrednosti. Bas ključ će
onda
će
se učiti
II
II školi i
se svirati po notama.
BROJANJE ITAKTIRANJE
o
brojanju, trajanju notnih vrednosti i pauza, već je objaš njeno, ali bismo želeli objasniti o taktiranju, prilikom brojanja i sviranja. Prilikom sviranja taktiranje nogom je vrlo prak- . tično i mnogo pomaže u ravno mernom brojanju i izdržavanju notnih vrednosti. Ovaj način taktiranja nogom, mnogo će olakšati učenje kraćih notnih vrednosti: osmina, šesnaestina i dr. Evo načina kako će se to činiti: na svaki prvi slog, prili kom brojanja, noga se spusti dole, a na drugi, podigne gore. Sledećim objašnjenjem biće još Jasnije.
o
štetju, trajanju notnih vrednosti in pavz je že dato po jasnilo, rad bi pa nekaj pove dalotaktiranju pri štetju in igranju. Pri igranju, taktiranje z nogo je ze lo praktično in zelo pomaga pri enakomernem štet ju in zadrževanju notnih vred nosti. Ta način taktiranja z no go bo olajšal učenie kraj ših no tnih vrednosti: osmink, šestnaj stink in dr. To se bo delalo ta kole: na vsaki prvi zlog pri šte tj u se noga spusti dol, na drugi pa zlog se noga dvigne gor, Na slednje pojasnilo bo bolj jasno.
1
Bpoersero, TpaelheTo Ha HOT HJ1Te Bpe,n;HoCTJ1 J1 naysara, Be Ke rJ1 06jaCHJ1B, HO 6J1 CaKaJI na ro očjacaasr TaKTyBalheTo, npn 6poelheTo J1 caapen.ero. IIpJ1 CBJ1pel-heTO, TaKTynalheTo co Hora e MHory npaKTJ1QHO J1 MHory noxromyaa BO paxmo MepHoTo 6poelhe J1 npxcea.ero Ha HOTHJ1Te Bpe,n;HoCTJ1. OBOj HaQJ1H Ha TaKTyBalhe co Hora, MHory Ke ro OJIeCHJ1 YQefbeTO Ha KyCJ1Te HOTHJ1 Bpe,n;HoCTJ1: OCMJ1Ha, llIeCHaeCeTJ1Ha J1 np. EBe HaQJ1H xaxo Toa na ce npa BJ1: Ha cexoj npn CJIor, rrpn 6po eisero, norara ce cnynrra ,n;OJIy, a Ha BTOpJ10T, ce xpesa rope, Co CJIe,n;HoTo očjacayaan,e cero oaa Ke 6J1,ll;e ynrre nojacao.
2
3
4
Dok se broji: Dokler se šteje: ,!J;OJ:\eKa ce 6POH:
pr-va pr-va np-Ba
dru-ga dru-ga arc-pa
tre-ća
če-ta
tre-tja rpe-ra
'le-Ta
Noga se nalazi: Noga se nabada: lIoraTa ce naora:
dole-gore dol-gol' ,!{oJIy-rope
dole-gore dol-gol' ,!{oJIy-rope
dole-gore dol-gol' ztony-rope
dole-gore
dol-gol'
,!{oJIy-rope
če-ta
RUKOVANJE INSTRUMENTOM
MANIPULIRANJE Z INSTRUMENTOM
PAKYBAH>E CO YIHCTPYMEHTOT
Instrument treba pravilno pripremiti, uzeti i zauzeti ko rektan i odgovarajući stav pri
Inštrument je treba pravilno pripraviti, vzeti in zavzeti ko rekten in odgovarjajoči položaj
J1HcTpyMeHToT rpeča npa BJ1JIHO na ce no,n;rOTBJ1, na ce sexre J1 3aB3eMe xopexren J1 co
1~
sviranju. Ako se to
redosledom, onda
učini
će
prijatno i komotno
se
ovim
učenik
osećati
pri
sviranju. Kaiše od harmonike treba namestiti tako, da je levi kraći,
a desni duži. Harmoniku
treba prvo staviti na kolena (slika 1), onda staviti desni kaiš (slika 2), pa najzad levi (slika 3).
Slika 1 CJU1Ka Odgovarajući i korektni sta vovi pri sviranju su sledeći: se deći stav (slika 4) i stojeći (sli ka 5).
pri igranju. Ce to naredi po na slednjem vrstnem redu se bo učenec pri igranju prijetno in udobno počutil. Jermene od harmonike je treba postaviti tako, da bo levi krajši, desni pa daljši. Harmoniko je treba po staviti najprej na kolena (slika l), nato postaviti desni jermen (slika 2) in končno levi (slika 3).
Slika 2
CJI~Ka
Odgovarjajoči in korektni položaji pri igranju so nasled nji : položaj sede (slika 4) in po ložaj stoje (slika 5).
Slika 4 CJll1Ka
oTBeTeH CTaB IIpJ1 caapen.ero. AKO Toa ce nanpaan no OBOj penocnen, Toraw y"tJ:eHJ1KOT npxjarno J1 y.n.06HO Ke ce "tJ:Y -.:rl:SyHa rrpn CBJ1pelbeTO. KaJ1 UIJ1Te on apMOHJ1KaTa Tpe6a na ce HaMeCTaT raxa, JleBJ10T na e noxyc, a p;eCHJ10T nono.nr. Ap MOHJ1KaTa rpeča rrpso zta ce CTaBJ1 Ha KOJleHJ1U:J1 (CJlJ1Ka 1), nOToa ce CTaBa p;eCHJ10T KaJ111I ,CJH1Ka 2), J1 HajnOCJIe JleBJ10T (CJll1Ka 3).
Slika 3
CJI~Ka
COOTBeTHJ1Te J1 KopeKTHl1 CTaBOBJ1 npn CBJ1pelheTO ce CJlep;HJ1Te: cene-nor CTaB (CJIJ1 Ka 4) J1 CToe"tJ:KJ1 (CJlJ1Ka 5).
Slika 5 CJII1K
20
RAZVLACENJE I VRAĆANJE MEHA HARMONIKE
RAZTEGOVANJE IN VRAČANJE MEHA HARMONIKE
PA3BJIEKYBAIbE BPAKAIbE HA MEBOT HA APMOHYiKATA
Razvlačenje i vraćanje-sku pljanje meha harmonike mora biti jednosmerno iravnomerno. Nelogično je u školi označiti do kojega takta će se razvlačiti i vraćati meh, jer svi instrumen ti nisu istog kvaliteta. Neki ima ju veću potrošnju vazduha, a neki manju. Učenik treba sam, a prema svom instrumentu, da uskladi da li će jedan, ili više taktova razvlačiti i vraćati meh. Za instrument nije dobro da se razvlači ceo meh. Najbolje je polovinu meha razvući, onda vraćati. Notne vrednosti se ne smeju prekidati radi meha. Pre laz sa vučenja na vraćanje me ha i obratno, može se učiniti iz među taktova.
Raztegovanje in vračanje meha harmonike mora biti enosmerno in enakomerno. Ni logike da se v šoli določi du katerega takta se bo meh raz tegoval in vračal, zato ker vsi inštrumentl nimajo enako kva liteto. Nekateri rabijo več zraka, nekateri pa manjo Učenec mora sam, glede na svoj inštrument vskladiti ali bo en ali več tak tov raztegoval in vračal meh. Za inštrument se ne priporoča da se cel meh razteguje. Najbo lje je raztegniti polovico meha. potom pa vračati. Notne vred nosti se zaradi meha ne sme jo prekidati. Prehod od vleče rija meha na vračanje in nas protno se lahko naredi med takti.
Pa3BJIeKYBaJbeTO H npaka Ha MeBoT Ha apMOHJ1KaTa Mopa Aa 6J1Ae eA nocraepnc H paanoraepno. He JIOrJ1qHO e BO urxo.nara Aa ce 03HaQH Ao KOj TaKT Ke ce pa3 BJIeKyBa H npaka MeBoT, saroa urro crrre J1HCTpyMeHTH He ce on HCT KBaJl'HTeT. HeKoH HMaaT nOrOJIeMa norpomyaa-nca Ha B03AYX HeKOJ1 nOMaJIKy. YQeHH KOT Tpe6a cax, H rrpesra CBOjOT HHcTpyMeHT, Aa ycOrJIaCH AaJIH eAeH HJIH noseke TaKTOBH Ke 1'0 pa3BJIeKyBa H spaka MeBOT. 3a HHcTpyMeHToT He e ziočpo Aa ce pa3BJIeKyBa ~eJIHOT MeB. Hajzročpo e nOJIOBHHaTa OA Me BOT Aa ce pa3BJIeQe, a norca Aa ce BpaKa. HOTHJ1Te BpeAHOCTJ1 He CMeaT Aa ce nperornyaaar aapazm MeBOT. IIpeMHHoT OA arrexerse Ha B pakalbe Ha MeBOT H cnpOTHBHO, MO)Ke Aa ce Ha npaan rrovery TaKTOBJ.1Te.
VAZNA NAPOMENA!
ZNACILNA PRIPOMBAl
Radi dobrog uspeha i lakog savla davanja materijala u praktičnom delu, učenik mora, besprekorno, da nauči teorijski deo koji je dovde objašnjen, pa tek onda da pređe na praktični deo. S obzirom da je ovo zvučna škola, da je novina, predlo žio bih sledeće: učenik bi trebalo prvo da čuje čas sa gramofonske ploče, taktirajući i brojeći (bez in strumenta). Zatim, da vežba bez plo če, a na kraju, kada osigura i nauči bez zastoja i grešaka da svira, da produži isti čas, vežbajući sa gramo fonskom pločom istovremeno.
Da bi dosegel lep uspeh in lahko obvladal gradivo v praktičnem delu mora učenec brezhibno naučiti po jašnjeni del teorije in šele potem lahko preide na praktični del. Glede na to, da gre za zvočno šola, ld predstavlja novino predložil bi na slednje: prvič naj posluša učenec ure posneto na gramofonski plošči in pr' lem naj taktira in šteje (brez in strumenta). Potem naj dela vajc brez plošče, in končno, ko bo naučil igrati brez napa k in zastoja, naj na daljuje isto uro in dela vaje isto časno z gramofonska ploščo.
~
Z
3
-4
5
O
O
\'
O
e-
e
f
g
d
n.e-ro-cočaparse-ro
krčenje
1
e
yi
21
I
I
BA>KHA 3ABEJIEllIKA l
3apa.l(I1 .l(00p110T ycnex 11 none CHOTO coananyaan,e Ha MaTepl1jaJloT BO npaKTI1'iHI10T zie.n, Y'ieHI1KOT Ma pa, fiecnpexopno, ,Il.3 ro Hay'il1 Teo ;:JI1CKI10T ne.n KOj .1(0 OB.Ae e očjacner, na nVDI1 roraui Aa npesnrae Ha rrpax TI1'lH110T ne,n. Co or.nen Ha Toa aexa osa e sayxna nrxnna, 11 HOBI1Ha, 011 ro npe,llJloJKI1J1 11 CJle.l(HOTo: Y'ieHI1 KOT 011 TpeOaJlO rrpao .l(a ro cnymae 'iaCOT 0.1( rpaM0cP0HCK03.Ta rrnoxa, Ta .~TYBajKI1 11 opoejKI1 (oe3 I1HCTpy rear). Iloroa .Aa BeJKOa oe3 rmo-ra, I Ha xpajor, Kora Hay'il1 oe3 aacro] I rpeurxx na CBl1pl1, .Aa ro npononaca ICTI10T xac, BeJKOajKI1 co rpaxorpoa ':Karo nnoxa I1CToBpeMeHo.
..
PRAKTICNI DEO PRAKTIČEN DEL
nPAKTIII4EH .QEJl VEŽBE ZA DESNU RUKU BE}f{6~
I
VAJE ZA DESNO ROKO
3A .QECHATA PAKA:
eAS URA "lAC r.u;JIM HOTM
CELE NOTE
l
'e 3
~
fl
-e-
.e
2
1
Z
o
•
o
~
~.
~
4
I
e
~E
o
o
~e
o
o
2
1
1
-e
.e
o
I
I
o
o
-&
81
o
l.
4.
I
II
I
e
I
e
1
2
8
-&
o
e
I
4
J
I I
10.•
fi
o
&
61
4-
9
II
E -e-
3
7
~
>fr\
1. 2. 3. 1
5
~
2
prst 1 npcr
I
o
• I
,.
I
tl
I
o
22
o
I
I
&
a
l
o
o
.e
2
a
o
o
• I
a
o
8
2
e
o
I'
I
CAS URA 'lAC
2
1
1"1
I
o
5
2~e
o
1
O
-Q.
]
•
5~E 6~e
b
o
2
1
O
-e-
5
1
.
-&
"
I
e
CAS URA 'lAC
J
1~E
l
I
~
1. 2. 3. 4,
I 171\ I 1·2.;,.
.
e
I
o
l
I
1
~
I
~
I
o&-
ZEJ
o
+.
I ~-e
u
I
-e
I
.e-
I
-e
o
-e-
ii
I.J;EJHf HOTH Jf IIAY3Jf
-
I O I
5·
o
o
~
2
o
5
a
-
1
I
=
e
f
I
-e-
3
CELE NOTE IN. PAVZE
s
I
e
1
I Z E-e-
E.e-
I
CJ
1 I t, ')
CELE NOTE I PAUZE
1
I
o
.-
..
5
1
4~Đ
~
S
2
II
O
I
o
f)
3~ll
3
I
.e
.-
- I·
1
-e
5
e
'1.2.3."
. POLOVINE NOTE
3~Đ , "
2.
'I.
4 5
IIOJIOBHHA HOTJf
,
.
3....
~'
.
O
~
'POLOVICE NOTE
.,.
4
.•
•
4
ti
•
ti'.
4
.1
4.
•.
•.
c. 2
1
.
a
...
5
5
1.\
3
2··i
6~E_
23
POLOVINE NOTE I PAUZE
~ ~
f\
-
POLOVICE NOTE IN PAVZE
~
IIOJIOBJ1HA HOTA J1 IIAY.3A
6'-'
-
~
-
~
-
~
Z
-
~--I
3.4.
POLOVINE I CELE NOTE
1
POLOVICE IN CELE NOTE
5.
3:P:Ji2E~o~~ ~
c,
IIOJIOBJ1HA J1 IJ;EJIA HOTA
23
3
~~o~~
U
5
4~G:
3.
•
•
3
~
e
I
3
~
o
Z
I
U
3
Z
~
1
6~e ~ e A S' URA
S l
~
'lAC
e
~
e
,
CETVRTINE NOTE
1 •
of.
3
l
• •
• •
CETRTINKE NOTE
• •
1 •
• •
1 • ••
6~ c "
2.3.4.
1
1.
•
•• 1
••••
:1 -=Đ
1.
•
1.3 ......
CETVRTINE I POLOVINE NOTE CETRTINKE IN POLOVICE NOTE 1Z8 2 8.' •. '
~
't.JETBPTJ1HA, HOTA
•
•
" 2.'5. 4.
•
•.•
.
24
't.JETBPTI1HA VI rrOJIOBJ1HA HOTA
6
CAS URA 'lAC
~
CETVRTINE,POLOVINE I CELE NOTE
~
7 fl+.
M
~E~A
Z
3
HOTA
4
e~-e-~44
1=W e 2 =C
rrO~OBMHA
535
1Z34
1
CETRTINKE, POLOVICE IN CELE NOTE
QETBPTHHA,
Z
345
~~o ~~~~I ~~-&
CAS URA 'lAC
l~c
1
2
S
3
5 4 3
e
~I -e
2'~e~1
~
5
4
3
4.
5
.
4~e~_e~
~
3
1
2
4
Z
5~c~o
25
8
l ~
eAS
URA
'lAC
13 d ~ ~~= '!
c.
3
E5~e~~
~~JLS
~t:n
4$
5
4
-e
SI
t·
;2; fi 8 1 z 6 3 4 2 . fi 3 3~C ~ ~ '~~I
9
eAS
URA
VEZBE SA CETVRTINSKIM I POLOVINSKIM PAUZAMA VA.JE S CETRTINSKIMI IN POLOVICNIMI PAVZAMI
'lAC
BmKBM CO 4
l~ o 1.
-4
2~C .
r 1.
.~
6
2. 3.
M
ITO~OBMHA
3
2.
fi.
ITAY3M
3231
~". ~
+.
•
o
2. 3. 4. al.
2
. 3
3~G~o~ 'I.
~ETBPTMHCKM
fi
1
3
6
•
z
~~
2.3. 4.
_~I =i.
5~e
3·
fi
4
Z
z'
4
.
3
~I
lj
1.
2. 3. of.
6.~e 'I.
2. 3 .....
26
4
5
3
2
..
. I
10
eAS URA
'lAC
E~~I
1
1~1) 1.
2. J . • .
1
5
m-
2
4-
~~-
4;e T\ ft f. Q. •
2
6
-
~
1.4.
3
3
II 4-
]gj
5
o
~-
- iJ 5
2
4-
1
~
- 1$ 3
2
1
I
~
5 ~
z
6~-
~-
VEŽBE ZA LEVU RUKU VAJE ZA LEVO ROKO BEH<6~ 3A J1EBATA PAHA VEZBE SA OSNOVNIM BASOVIMA VAJE Z OSNOVNIMI BASI BE)KBM HA OCHOBMTE BACOBM
I
Omovni bas C je na harmoniki poglobljeni gumb. Nad njim se na hala osnovni bas G a pod njim os novni bas F. Of/novne base zazna-I rnujemo z velikimi čr kami pod sva ko noto a igramo s 4; prstcrn,
Osnovni bas C je na harmonici izdubljeno dugme. Iznad njega se nalazi osnovni bas G a ispod njega osnovni bas. F. Osnovne basove obe ležavamo sa velikim slovima ispod svake note a sviramo sa 4. prstom
II l
eA.S
CELE·NOTE
URA 'lAC
,= e
prst .. npcr ij (i
4
o
~
OCl10BHl10T 6ac C e Ha apsro HI1KaTa co 113,l\JIa6eHO xonxe, HaA Hero ce aaora OCHOBHl10T aac G a non Hero OCHOBHl10T 6ac F. OCHOB HI1Te 6aCOBl1 rl1 3a6eJIe:IKyBaMe co w.I1e.4tu 6Y'KBU nOA cexoja HOTa 11 ro CBl1pl1Me co 4. npcr.
IJ;EJIM HOTM
I
t e
e
27
I ci e
:> F
l
~
I te
I
2
tf e
4
4
o
o
q-
3
:J:
f
4
e
oF
4
o
e
4
o
4
t): e
.
4
«'
e
G'
F
ci
G
II
o
q.
I
lj
e
4
IIOJIOBMHA HOTM
:
e
f
Sledeće vežbe imaju
po dva reda.
Drugi red treba nastaviti bez preki da i u istom ritmu.
lt
e
~
f
PR1POMBAl
3ABEJIEIIIKAl
Naslednje vaje imata vsaka po dve vrsti. Drugo vrsto je treba nadalje vati brez prekinitve in v istem ritmu.
pena.
CETVRTINE NOTE
?J:
Eo
cl
POLOVICE NOTE
NAPOMENA!
~
II
o
F
Eo
4 r f===::= 4
e
7~; G
"e
~
ci
POLOVINE NOTE
o
o
CJIe~HHTe Be:lK6H HMaaT no ,l(Ba BTOPClHT pe~ Tpe6a ~a ro
npo,l\0JI:lKHTe 6e3 npeKHHYBalbe H BO HCTHOT pHTaM.
~ETBPTJ1HA HOTA
CETRTINKE NOTE
e
F
ci
ci
F
cf
C
4
A f
4
J If
28
e
VEZBE SA ĐURSKIM AKORDIMA
VAJE Z
Akord e nalazi se do osnovnog basa C; akord g do osnovnog basa G; akord f do osnovnog basa F (Vidi sliku!). Đurske akorde ~beležavamo malim slovima ispod svakog akorda a sviramo sa 3. prstom.
12
eAS URA
CELE NOTE
-e-
8
II e
e
~EJIJ1
AKOP,D;OT e ce rraora ,D;O OCHOB HHOT 6ac C; aKop,D;OT g ,D;O OCHOB HHOT 6ac G; aKOp,D;OT f ,D;O OCHOB HHOT 6ac F (BH,D;H ja CJII1KaTa!). )l;YPCKI1Te aKOp,D;H rl1 3a6eJIe:lKYBa Me co ..ItaJtu 6Y1
HOTJ1
3
E!
9 3
i
3 -'): e
e 3
.eII
f
3 -&-
3
e
f
E!
II
e
B
3
3 -&
f
ft
=v: e
3
n e
3
3
9
Fil
n
~ f 3 -9-
lJ e
f
3
3
.eH
j t
e
9
I
~
3
-o
3
-e-
9
d
e
f
3
3 -9
cit
B e
9
-e l)
cit
e
9
3
6~
f
e
9
f
e
9
Cf
f
e
9
9
e
e
9
29
I
3
Eft
.0
tl e
9
I
nOJIOBJ1HA HOTA
e e
I
3
3
POLOVICE NOTE
POLOVINE NOTE
4~:
BE)KBM CO )l;YPCKMTE AKOP)l;H
Akord e se nahaja takoj poleg osnovnega basa C; akord g poleg osnovnega basa G; akord f poleg os novnega basa F (Glej sliko!). Đurove akorde beležimo z malimi črkami pod vsakim akordom a igramo s 3. prstom.
3
-Q
3
2
AKORDI
'lAC
prst 3 npcr
1~J:
ĐURSKIrvIl
t
f
9
e
9
cf
9
G
CETVRTINE NOTE
7
e
f
e
9
e
f
9
lj
t': e 7':
f
~
e
9
3
e
f
9
e
f
9
f
f
9
cf
VEZBE SA OSNOVNIM BASOVIMA I DURSKIII: AKORDIMA, NAIZMENICNO I ZAJEDN:O
13
BEJKBM
eAS
URA 'lAC
l~:c
3
.,
a
G
e
3
~
E!
O e
e
~
e
3
E!
4
S
3
3
4
~
~e
.e
~ e
g
e
I
e
4
-e
q.
II
e
3
9
-Q
I)
.lj.
Ft
e
f
<3
3
4
~e
cf
.n;YFCKUTE
o
3
~
H
4
f
3
e
3A~HO
EJ
F
3
M
3
o
4
BACOBM
HAM3MEHM~HO
4
9
9
VAJE Z OSNOVNIMI BASI IN DURSKIMI AKORDI, IZMENICNO IN OBENEM
OCHOBHMTE
~
4
t': e
CO
AKOPAM, .lj.
3
'JETBPTMHA HOTA
~. 3 .. ~ ,
!J= e
~
8
CETRTINKE NOTE
e
~.
,;: e
e
F
f
f
e
e
e
<:r
9
e
e
F
f
(j
g
e
e
f
e
e
9
e
e
f
9
e
g
e
t F
9
e
3
4
4 9
fr
F
lj
F
c:r 30
f
ci
e
Er
G
Er
e
J4E=J a==!tM e
f
f
ft'
e
333
333
tre
"
~
Er
9
pt~~~~
e Ff e
7': 6
e
9
e
333
4 .
333
4 .
.
e
e
(j
9
F
f
ej
9
e
e
F
f
ct
9
e
e
e
e
~~~~ e e f
f
e
~
S
e
31
VEŽBE ZA DESNU I LEVU RUKU ZAJEDNO VAJE ZA DESNO IN LEVO ROKO OBENEM BEH<61-1 3A .QECHATA 1-1 J1EBATA PAHA 3AE.QHO
14
eAS. URA
'lAC
t •
l <
.
~
1
Z
.e
o
1.2.3......
3
~-e-
(
e
O
3
•
3
3
Z
t
-&
u
1.2.. LT.
~~
it.
b."".
3
..t
~
9-
..."
.-. .e-
a-
R-
l"
I'-""
'l.
~
fi
~
~
~
~
B-
V
tl·
r-
2..
3.
"..
"..
..
+.
......
o 3
*
l-
I-
JI
5
R-
oĐ-
"'"
e
9-
e
...
..
• .- • • ,.
Ir
... ~
f
e
F
o
-e
• •
3
.. ""
tl 3
t-
R-
e
e
e
~.
~
e
tf
F
e
-< )
~
9
f
e
B-
-e-
,
o
~
e
u
e
cf
e
e
3
9
.,... . t 3
.....
e
"
3
-&
to
«
t
-e3
3
1
~
~
g
.-.
e
tT
e
3
s:
9
e
l
3
1
Z
"
.-. -e-
~
1
~
~
3
-.,;;,
.-. -A
e
2
5
o
e
t
.-.
3
I-
l-
I
lt
lt
e
.
l-
l-
I
I
.. e
e
e 32
.. ..
lt
"
~
t.)
4)
~
1
3
--6-
""
1.1. --z-,..
·
3.4.
i-e
4
l
1
tj
-e
5~
!
4
-e
l
e
e
I
"
g
fr
e .C
i~
~ ~
3.
...
~
l o
1 e
..... I
15 ~
I
~
\
-e
~
"""
e
f
4.
cl
"'"
c7
p-
R
......
~
.~
~ ~
f F
e
9
e
~
po
~
~
lU
f
f
e C
~
e
. II'
--
1
3
...
.
•
II'
II'
l-
I
Z
...
,....
~
.
II"
III'
l-
-
4
......
.1
e
2..
3.
..
4.
.... . ... ... f
F
'"
e
e
5
-
i-e
-Đ-
-A
e
o
....
...
.u
a-
..
-8
I II'
9 cf
... e
e
G
e
-
3
5
-
1
•
-& e
e
f
Z
?
.
-
3
-e
.
f
4
I
e
f
.
,... e
f
3
5
e
z
"lAC
4
·
e
5
u
e
"
e
9
eAS
URA
1.
l ·
I)
R
e
...
t.
l <
~
~
5
.,.
-
u
e
~
e
-e
-
e
~
e
9
4
~
"c
~
~
F
e
.
R
.c
-'"
-R
4
~
~
e
l ,
-e
5
o
~
4
3
u 2.
3
-
V
e
Z
'I.
I
1
......
6 -4
-R ......
Z
u
u
3
eJ
-A
e
4
419 4
-
4
3
e
1.1. 3·4. 3 . 3~
··
Z CI
e fl
5
a
'OJ
e
3
-A
~ U
.....
f
Ef
9
f
33
-
3
-&
e
e
5
1
.e-
...
5
~
t 2
t
,,:
t-
<)
~
4
3
"2".
~.
2
3
1
•
-
....
.....
S
C
-(9
e
~
e
f
,
··
B
9
e
-
e
1
~
3)
...
.
'3
(
~
··
2
3
•
-eJ.
~
~
~
r
•
•
-
.
2.
• ~ . +.
~
l-
I -
,..
...
to
t
~ .-
·
•
•
l-
I-
-
•
~-
e
..
r
-6
-,.. f
e
2
a
.
4
~
e
.Il
-
•
.
l-
I-
l-
9
e
F
f
F
.
.... .-
I-
e
I
e
4
9
q
a-
·
4-&
e
e
-A
-&
~
e
9
e
·fr 34
-11*-.. e
9
e
.e1*-
~
.....
e
c
3
1
-
-e
1.2.3."'. 3
I
.-
... • •
1
3
.....
q
Ef
u
4)
~
e
4
!II'
Z
( tJ"
5
~~-~
e
e
~
F
e
e
R
f
e
-
~
~
3
c·
i
2
4
5
~
e
e
~
3
3
~
e
~
...
•
..
1
e
F
1
"
Q
~
~
.
-e-
e
e
5
-Il
-
5
~
1
fl
f • )
.
-e-: ,\~
-
5
-
u
'-'
1.'1.~.'4-.
. 3
-
-fl
( .
l 6
.
I\
of.!2..
3.4·,
1\
\ /
~
u
~~
R-
e-
C
9
e
7)
~
··
~~
\I
H-
e
16 ...
~
e
~
r-
=F
q.
2
6-
f3-
B-
o-
e
9
e G
e
Ef
~~
~
.
t·
~
~
l-
3
e
I
ff
~
..
,..
I-
l~
9
I-
35
!f-
It
I-'
~
•
I'
lt
F
2
3
I-
l-
1
-e
I r
~
e
e
q
.
f
• l-
~
,..
3
.. l-
-1*
e
lj.
,..
~
e
cr
~ ~ e
l-
9
5
~
I-
-4
3
..
12. i3. -I
e
··
u
URA
-lAC
e
<
9
f
G
3
..... Q-
e
9
eAS
of.
I ··
e
o
9-
19-
r-
l
"f
e
I
<)
l
r-
~
1
l
p
fl.
Đ-
f
e
u
I'-'"
c
(
~
5
11 ~ 1.2.. 3.4:
to
I
~
.e-
u
~
1
"
e
3
~
e
e
e
5
-o-
-e
e
U
1
~
~
-e
~
"-'
~
2
~
~
~
2<
3
.
•
l-
l
~
4
2
+- +-
3
...
...
l-
I-
l-
I-
"
3
~
•
...
-(II
~
-l-
I-
..
l
.-
... .- .
3
~
~
-fl*
.,..
...
e
~
1
-<
3
~
5
(
.
4
l
~
.
..
c. ....
...
~
-l-
I-
I
1
~.
.
...
.
.- ....
..
l-
I-
l-
1
•
-&
I-
.
~
19-
e
e
~
l-
z
"ll
-
•
•
...
--
2
e
e
-..
l
I
e
3
-e-
e
4
,
~
~
•
e
•
...
.-
,.,-
e
.... ... ,.. ...
e
.
,..
.:.. ....
3
.
+
...
e
e
...
V
....
e
e
"
....
,.
If-
F
~
....
~
f
-
1
3
~ ~
e
3 -< I
~
e
5
~J
~
•
e
~,
~
,
e
,.
,...
3
-
~ll
(
-
e
5
-<
.\
e
e
~
4
•
e
,.
5
Z
I-
l-
II-
... e
e
e
e 36
u ~
-1*-
~
l-
I-
...
.
4
5
'"
.
:3
·
~
~
..,..
.
3
-
• l-
I-
I
l-
e
(
.-.
...
5 ..,
-
• 3
:.-
··
t
t-
e
t tJ )
i
..
lIP ~
6
<
:.
I
(
e
\.
e
'f"
e
lIP ~
f
F
.."...
f
..
• ~
e
e
I
-
9
e
..
...
II'
-I
~
9
e
;
..f
F
37
.
-
.
e
G"
4
.
e
e
5
e
I
I-
Z
..;1
-
e
e
+
3
·
9
...
Z
()
.....
....
f
5
4
--t#-
~
... ..f
~
e
e
~
.
-
.
3
"
I-
-,
4
e
~
-
e
. ··
5
(j
1
V
~
~
e
e
~
e
Z
e
(
ll-
e
J-
.
9
..
.
5
III
i
2
e
e
-Q.
e
e
1
()
.. .. ..
e
e
~
~
.. ...
!f-
e
o
I
... ..,
..
e
e
ZNAMENJE ZA
PONAVLJANJE
REPERTICIJA.
3HAK3A rrOBTOPYBAlbE PEIIETJ1P;J1JA
Vajo s to označitvijo je treba ponoviti oziroma, igrati jo dva krat. '
Be}K6aTa co OBOj 3HaK rpeča p;a ja nOBTopHTe OP;HOCH.O, P;a ja oTcBI1J?eTe JJ;Ba ;naTH.·
ZNAK ZA _..
PONAVLJANJE REPETICIJA
Vežbu sa ovim znakom treba ponoviti odnosno, odsvirati je ·dva puta.. .
17
eAS
URA
. ·."lAc-'.- ...- .. -1
"
~" l < ~
~
.,
'.
o
-&
··
4
~
e
e
4
J
~)
....
!
4
2)
·
F
f
-
u
....
e
·
-e
... .... ... ·
....
·
q
e .e
:9
4
-
•
-a
-
~.
~
e
.. f
•• f
.
...
....
--9
4
"
.....
t
(
~
•
e
.....
u
9
~
e
...
2
t
i
-
...
.....
......
-&
..... e
9
~.
j.
'"
<
~
'.,
4
s
.
··
"
-
5
"
(
4
.
·
4
•F
.-3 f
..
....
....
4
.a-
-
e 38
·
..e
u
-&
4
J
~1.
e
e
C'
e
·
'l
~
il
1
,
:'I
~
u
.....
3 -< ~
·
f
... 3
e IIII
.~ ~
. ~
e
~
4)
~
··
cr
~
··
--ijo
5 '<
~ ··
i
...
i9
e
..
'---.
. e
...
e
q
9
-e
... e
e
··
... .... e
...
""":
.. e
9
G
--- c.
s.
e
e
~
:-
e
e
-a-
-q-
9
.
-
e
.
u
....
e
cr
~
e
·
9
~
r:
·3
...
~
c:
e
3
·
·
e 5
3
......
•
...
,f
-
9
..
1
•
3
~
..
-e
...
.....
2 .
3
..,.. e
....
u·
e
... ti
...
.....
~
·
u
~
e
....
~
-:
to
'
..
..
'"
..
o
... ...
( tJ
....
U
1
"
..
e
...
-
3
3
~
)
4
~
c·
Q
tj
~
~
.:..
.
z
~
e .....
u
t
~
~
.....
z
"
e
...
...
~
e
.u
:'I
4
~
.....
..
e
f
tJ
.
-e
.9
9
e
c·
5
- -
...
u 3
A-
R
I'-'"
r
• cr 39
9
.
·
-e3
~
~
~
o
e
e
C
( 6 )
~
:.lo
3
u
( .
A
u
...
49
4
.lJ-
e
e
.... -
~
...
O
«
(
4
o o
~
e
of)
--
o
e
.
-Đ-
...
e
9
-
•
...
o
.e 3
4
e
J
.J
e
e
e
3ABEJIEIIIKA!
Sledeće tri vežbe, l, 2, i 3, imaju po četiri reda. Sa jednog reda na drugi treba nastavljati bez prekida i u istom ritmu. Treći i četvrti red treba još i ponoviti, jer ima znak za ponavljanje-repeticiju.
Naslednje tri vaie, l, 2, in 3 Irnajo po štiri vrste. Iz ene vrste v drugo je treba nadaljevati brez prekinitve in v istem ritmu. Tretjo in četrto vrsto je treba ponoviti, ker ima znamenje za ponavljanje-repeticija.
CJIeAHHTe TPH Be1K6H, l, 2, H 3., HMaaT no '1eTHpH pena, DA eAHHoT peA Ha .zwyrHOT Tpe6a Aa ce npo AOJI1KH 6e3 rrpexanyaarse H BO HC THOT pmaM. TpeTHOT H 'ieTBpTHoT pen Tpe5a yurre H Aa ce rroaropar, aaroa WTO HMa 3HaK 3a nOBTOPY
5
a
-
t
4
(
e
• tJ
~
1
...
!
...
1 -
!-I
.... - 4
J
o
e
S
.....
--
9
-
--
•
F
3
•
""'
....
. e
9
---
e
S
...
..
.
Z
...
-&
A
'"
4
o
~
e
o< ~-
aaa.e.
eAS URA 'lAC
-<
t
....
PRIPOMBA!
~
~
.
•
NAPOMENA!
18 l
-
....
9
(
1
s
~
t
2
---j-
"
)
4
2
"
f·
..... •
....
•,
.e
...
--e
40
e
....
. ~
4
Z
5
3
2
Q
V
4
5
V
o(
t
4
·
q
"
(
to
I
~
··
e
\l
~
··
e
e
, {
-
...
o
e
f
Z
4
..
--- 9
4
..
.. .
3
-
S 5
....
-:.- -b e
Z
-
e
·
.
~
9
-&
e
~ • 4
e
.. 3
e
..
-
...
4
1
3
...
-ft
-~.-
~
4
e
e 5
of*
--
....
e
e
e
-----,-...
e
e
..
...
.. .. .. f
...
.e
e
--
'I
··
-tr
-
•
-
3
4
e
...
...
..... q.
3
..
e
..
•
f
I
4
.. •
4
5
Z
....
.e
_.L.
-
.... e
e
.
....
...
-(/I
_----'---o
e
'
-q
-
5
T
5
....
..
....
....
•
?
F
1
J-
..-
..
....
~
4
'I
(
5
J
o
e
...
•
5
...,...
3
4
5
II
-q
-
e
.
tj
-fl
5
3
-:.
1
~
e
9
4
~ 2 )~
.J
...
)
~
-I-
1
3
f
41
.... -q
9
-
..
-e
-&
.l e
e
.
. 1
'l
~ ·3
4
o<
..
~
.fl.
.
f
5
II
~ , '<
~
(.
·
~
3
4)
-
( · .
A.
.. F
'"
3
f
..
.... q
...
...
..
.fl.
·
-q
..... f
5
l
..
f
...
... •
cf
-i9
9
-
.. .....
-&-.
-.f
f
..
..J
...
e
..
... e
Z
4
.:
..
of*-
e
9
.. f
ll
-&
-&-
Z
.
..
--
..
v
oo(
~
....
-
oo(
~
3
.fl.
5
3
.
~
e
...
e
f
.
.. ...
..
F
.. ....
,
. F
f
.
4
. .. .... f
.
..
.. ~
.....
. f
.. f
3
~ o f
f
42
...
.fl.
e
... e
f
e
..
..
4
VEZBE U DRUGOJ -
19
eAs 'lAc
BE)KBJ1 BO BTOPATA-CPE,1J;HATA OKTABA
\~ ·
~
-R
e
':!'
-e
-e
-il
e
U
--
e
e
2)
" "0
1
Z
3 4
(
··
-&
R
3
t
~
··
4
e
(~
~
~
3
--e
·
-Đ-
9
~
u
....
f
e
e
f
-
-6
z
-El
e
""
n
n
Q-
~
~
v
f
F
&e
-
.-5
e
.-
.. .. .
3
3
e
..
U
e
.
-
:-.
Q ~
-9
e
e
-
~
~
....
r;.I
9
f
•F
f
it
•
.. 5
•
F
.p.
R
e
&c
e
"9
e
z
•
I
.. e
e
1
•
.....
..,...
e 43
·
z
f
..
e
5
-Đ-
.. .. .. .. -- .. ..
.. 5
II
z
3
1
<1
-..
e CI
C
"
3
.... e
f
~
c 2_ g 2 )
3
4
~
(
z
n
".
(OA
3
5
3
Z
1
o(
SREDNJI OKTAVI (od C2_~)
VAJE V DRUGI -
URA
~
l
SREDNJOJ OKTAVI (od c 2_ g 2 )
e
---
· ..
·
4
~
tJ
o(
~
3
4
~
G
e
·
.. e
3
~
.
3
-fl-
a-
9-
I"
e
e
e
... ...
e
-
~
12
r-
v
f
F
5
3
n
-fl
e
9
q
llIl
5
-
1
~
2
1
D
..
V
'<
4
,i.. ...
....
e
e
e
}
~
··
e
3
~
R
p
r-
G
9
-f*
1*
-fl'
fi
9
e
e
e
e
C
e
(j
"
~
1
3
4
.:...
e
e
Z
-
-
3
e
5
~
tJ
5 -<
r
~
(
4
e
....
•
-
~
...
....
e
•f
f
....
....
-a-
-
-
.
..
, )
...
-&
.... e
9
..-
e
..
...
...... • 44
-
.. -
"fl-
e
e
l
-fl
~ 6< (
z
"
1
3
5
.
1
-
..
....
-&
z
t.
3
4
.
1
....
-- e
e
3
'"
---
---
e
t
..;.
-a G
e
_.
9
9
5
z
....
.
•
5
3
•
1
.
t
I
)
~
• F
....
.....
~
4
•
•
f
... -
.,..
2
.
U -4- taktu ukupna vrednost nota i pauza iznosi, Ii.' svakom taktu dve četvrtine; prema to me brojimo do dva:
20
. . 2 .T~T"4 ,n;BE
r
'iETBPTHHI1
BO4 . TaKT BCKymraTa.
-4
... .
e
2·
2
taktu skupna vrednost. not in pavz znaša, v vsakem taktu dve četrtinki; zato šteje mo do dve. V
e
9
TAKT : DVE CETVRTINE . TAKT : DVE CETRTINKI
....
-a
Ha HOTKTe
Bpe)\
naysrcre H3 aecysa, BO caxoj TaKT ;IJ,Be ":leT HO~
BpT11lm;
J{
crropezr Toa 6poKMe
Ma.
)\0
'"
CAS URA 'lAC
VEZBE ZA DESNu RUKU
VAJE ZA DESNO ROKO
BE2KEJ1 3A .D;ECHATA PAKA.
~~:I
. 1.
2..
VAJE V SREDNJI O~TAVI
VEZBE U SREDNJOJ -OKTAVI
4
~
Aj
l
.2
5
45
BE.)KBJ1 BO CPE,lI;HATA .QJ(TABA
2.
5
f4i
:1
6
:1
I
VEZBE ZA LEVU RUKU
7:':1
VAJE ZA LEVO ROKO
BE)KBJ1 3A JIEBATA PAKA
,~~~~~~ ~~'~~4~'~~:1
e
e
e
e
e
1=
e
e
F
ej
e
G-
a
8
~: I . - - - - - - - - ' " : _ G
e
f
F
e
c·
VEZBE ZA OBE RU,KE
9
" ~ ~
t . . . . . .2.;
~
~
l
o
e
-
•
10 <
~ ..
21
4
~
e
e
e
..
F
BE)KBJ1 3A OBETE PAtiE
...
... -cf
f
-
11*-
G
9
G
.. f
-
.. -I-
-
-
.
,
~
e
e
1
. e
·
43
1/!-
~
e
e
e
URA
"lAC
-.;
...
.(
(
e
.
··
.fl).
eAS
4
e
.:.e
-fr
9
.... C·
e
..; : f 46
3
"
..
t
.
e
...
5
l
u
z
.... f
. ~
5
. ....
e
&-9
e
3
z
1
(
e
~
e
. ..
t
f
.....
1
'I
~
4
5
·U
1
:
F
VAJE ZA OBE ROKI
·
1
9
(f
... q
9C
.. e
..
I
.... -G'
9·
e
e
· ··
~
...
3
·
4~
...-
e
C
e
e
~
~
~
e
...
~
e
"
I-
l-
R-
'"'"
e
.e
f
-
3
··
~
.
I
~
.
.~
·
"
II'
e
e
1f e
9
e
ej
F
5
e
9
'f
-
e
ct
z
·· a
~
.
II
,..
~
~
e
e
e
··
...
3
3
4
e
G
-
".
V
-e
lit
e
5
3
.
...
e
1
~
.
&-.
G
C.
··
I
:
G
(
....
I
ll-
·
I
tJ 3
~
---
r-
5
e
~
f
H-
1
e
4
··
I
(
~~
5
n
V
2
3
-
z
3
1
'"
~ lU'
e
f
B r
e
9
F
~ 6
3
"
5
•
Z
t
~
-e
(
.
4
e
4
-
.-.
4
e • 47
~
e
4
-
4
,
·
PRODUŽAVANJE NOTA SA TACKOM
PODALJŠEVANJE NOT S PIKO
IIPO,n:OJDKYBAI-hE HA HOTJ1TE CO TOLIKA
Svaka notna vrednost može da .se produži u trajanju-izdržava nju. Ako se sa desne strane notne glave nalazi tačka, onda se ta nota produžuje za polo vinu duže, nego što se do tada izdržavala-brojala. Polovina no te produžena sa tačkor,n će se izdržati-brojati do tri, a cela no ta do šest, što znači za polovinu duže, nego što obično traje. Na primer:
Vsaka notna vrednost se lah ko podaljša v trajanju-zadrže vanju. Ce je na desni strani notne glave pika, se ta nota po đaljša za polovico dalje, kot se do tedaj zadržala-štela. Polovi ca note podaljšana s piko se ba zadržala-štela do tri; cela nota, pa do 6, kar pomeni za polovico' dalje, kot po navadi traja. Na:' primer:
Cexoja HOTHa apermocr MO:>Ke zra ce npono.nxcu BO TpaelheTo -onpacyaaisero. AKO on necna Ta cTpaHa Ha HOTHaTa rnaBa ce aaora TO'fKa Toraru Taa HOTa ce npono.nxcyaa aa nOJIOBI1Ha ozt nejanaara ,n;oJI:>Ki,ma, Hero nrro no Toraru ce onpscyaana-čpoe JIa. ITOJIOBI1HaTa HOTa npo,n;oJI »ceaa co TO'fKa Ke ce onpacysa čpoa zto Tpl1, a ue.nara HOTa )\0 rue CT, nrro 3Ha'fl1 aa nOJIOBI1Ha on ,n;OJI:>KI1HaTa, OTKOJIKy urro 06J1'fHO Tpae. Ha npxxrep:
22 l~ G
2"f
e
eAS URA
'lAC
1
4\s.
~. I
4,
1
3
~
1
··
3
51
t=V'
4.
~. j
§C.
o
~
1
:1
-e-
.,
:1
~
2.'1.4.
...
3
4
~
e
e
-e-
e
..
~
~
e
9
-
.
Q
-
-a 9
-I
-
5
~
(
[W' E] «'
o
-
4~
~)
5
4
t
to
~
m·
fg1.
o
Z
5
~
(
3
4
Z
Jfj. ~
Z
1.
5
~~
1.2..'.4. 5.6.
1. 2.. 3.
1.t.
f'
]
~. I" . . . . .
.
.
.,J
·
4
;.
e
o
•
f
.
.
" I
e
.
.,
......
4
e
9
48
•f
..
.
-
-e-
....
~
9-
e
e
3
=
f
e
e
~
(
3
1
tl
5 -<
....
""
e
~.
..J
--
e
f
f
..... .
.. .....3
e
e
"
,*"
.
F
....
...
..
cf
-ft-
f
5
e
9
<
.-.
~
...
..
4-
-
3
a
~
(
~
~
-(II
~
"
e
~
3
\
e
e
---
e
1
-&
-
e
.. f
.... -
...e
3
-\
....
.-.
e
e
e
-
i-o. "
(~
6
.
4
u·
n
1
l'I
..
....
52.-.
4
-
u·
3
o(
(
•
3
4
(
~
4'
2
.... f
-
....
3
~
R-:"
.
-
..
" "
to
.-.
e
..:e
of#
.. F
...... f
*""
.
....
q
49
3
9
-a -
~ e
e
9-"
.
"
"
~
7)
......
1
fl
-
..
-I-
•
•
..
~
4-
.
~
e
•
5
-
i ..
-i-
"
I
.,...
-
e
~
•
....
...
..
f
-
~
.
.II.
.
f
TAKT .: TRI
.,...
..-
ČETVRTINE
3
U -r taktu ukupna vrednost nota i pauza iznosi, u svakom taktu tri četvrtine; prema tome brojimo do tri.
.,... -J3
e
e
e
-
n.
-e
-
~
e
.,...
I
-
e
.. 9
...
4t
-
3
~
J-
e
e
e
.
ČETRTINKI
TAKT : TPl1 LJETBPTl1Hl1
V -4- taktu skupna vrednost not in pavz znaša, v vsakem taktu tri četrtinki; zato šteje mo do tri.
Bo -4- TaKT BCKyIIHaTa speztHOCT Ha HOTHTe M nay3HTe M3 necysa, no cexoj TaKT Tpl1: xer BpTMHJf; cnopen Toa 6poJ!Me p;o
TAKT: TRI 3
3
TpU.
23
eAS
1_' ~~~ I
of.
VEZBE ZA DESNU RUKU
~AJE ZA
_~~j
I
I
2.
3.
VEZBE ZA LE~U ~UKU
DESNO ROKO
BE)KBJ1 3A ,n;ECHATA PAKA
_
BE)KBJ1 3A JIEBATA PAKA .II. 3
VAJE ZA LEVO ROKO.
4
.
4;';l~ Cc
II
..
e
Ff
Cc
&-9
50
Ff
Cc
q.S
Ce
.
,=1
,
1
jII
-t
7J
-
··
e •
....
4~l €J
e
-
.
3
-
e
tl
e
e
: ..
. ..,..
....J.. -
e
e
•
--
4~ ~
9
. .,..,..
5
•
3
... ....
..-..,.. e
2
.
l -, ·
G
n.
..... .....
~1*-
e
g
1
~ .: 8<
.
.
.
.
BE:>KBJ1 3A OBETE PAUE
VAJE ZA OBE ROKI 5
VE.ZBE ZA OBE RUKE
e
~
...
e
..... Gr
9
.,... e
e
.....
.. .,.
.... e
e
G' 9
4
~
e
e
5
5
•
9
4
e
24
e
q
9
cf 9
e
e
e
e
e
e
cr
9
e
e
eAS URA QAC
l e
e
e
e
e
e
51
e
e
e
e
q 9
e
e
..
5
F
f
e
e
e
e
q 9
e
e
F
f
e
cr
9
tT 9
e
e
e
e
q 9
cr·
e
e
9
e
3
..
..
5
"
(,
-
. ~ .
4
s. .:.. s.
e
e
5
,~
..
4
~
e
e
--
.... ....
I
....
-
~
-&
.....
.........
~
o
....
.... (j
52
.,...
e
-
•
G e
.
.c
.
..
1\
q 9
..
4<
1
e
9
.
.
.....
4
e
3
-1'
e
J.
.
1
#o
( tT
-
...
5<
-.
......
3
~
··
~
~
.."..
I-
(lJ-
e
f
l-
I-
I-
l-
,..
a
EJ
f* -
.
e
e
cf
......
u
to
··
I-
··
3
"
6
a-
~
...
9
e
~
u
.-.
e
.
...
....... ....... ....... .....
e
e
OSMINA NOTE I PAUZE
-
~.
9
e
e
......
.... .....
3
e
Q
e
G
OSMINKA NOTE IN PAVZE
e
OCMHHa HOTa
OCMHHa naysa
53
... .... ·
.'
G
OCM11HA HOTA 11 IIAY3A osmina pauze osminka pavze
Osminka note in pavze po vrednosti je na pol manjša kot četrtinka note ali pavze. To pp, meni da vsaka četrtinka note ali pavze vsebuje dve osminki note ali pavze. V teoretskem delu je že omenjeno, da so zaradi boljšeg pregleda dve ali več osmink spojene s črto-j.re brom", ki služi namesto zasta vic. Ker ena četrtinka note vsebuje dve osminki note, 000 osminki je treba igrati v istem času koliko traja ena četrtinka note. To pomeni, da se prvi dve osminki igrata na prva in to: prva osminka na pr, druga pa na Val. Drugi dve osminki na dru in ga itd. Učenec lahko nekaj časa taktira z nogo vspo redno s štetjem in to na nasled nji način: za prvo osminko is točasno reče pr in spusti nogo, stopalo (samo prednji del sto pala, medtem ko peta ostane nepremična) za drugo osminko reče va in dvigne nogo-stopalo gor itd.
I.e.-·
e
e
osmina note osminka note
Osmina note .i pauze je po .vrednosti-trajanju upola manja od četvrtine note ili pauze. To znači, da svaka četvrtina note ili pauze, sadrži dve osmine note ili pauze. Već je napomenuto u teorijskom delu da su, radi bo ljeg pregleda, dve ili više osmi na spojene crtom-j.rebrom" ko je služi umesto barjačića. Pošto jedna četvrtina note sadrži dve osmine note, .onda bi trebalo obe osmine da se odsviraju za vreme trajanja jedne četvrtine note. To znači da se prve dve osmine sviraju na prva i to: pr va osmina na pr a druga na va. Druge dve .osmine na dru i ga itd. Učenik može za izvesno vre me da taktira i nogom uporedo sa brojanjem i to na sledeći na čin: za prvu osminu jednovre rneno kaže pr i spusti nogu-sto palo (prednji deo stopala, dok peta ostaje nepomična) za dru gu osminu kaže va i podigne nogu-stopalo gore itd.
....
·
OCl)'MHa Ha HOTaTa M nayaa-ra no speznrocr Ha rpaersero e aa nO~OBMHa nOMa~a O~ qeTBpTM Ha HOTa J1.Jl'M nayaa, Beke e cnOMeHaTO BO TeopMcKHOT ~e~, ~eKa 3ap~M no~o6pa nper~e~ HOCT, zrse M~M noaeke OCMMHM enoeHM ce co "pe6po" Koe c~y
)KM HaMt!'CTO 6apjaqe. Kaxo eznra qeTBpTUHa Ha HOTara CO~PJKM zrse OCMMH:H:, roram 6M rpečano ~BeTe oCMMaH ~a ce OTcBMpaT aa apexe Ha 1'paelbeTO Ha eznra qeTBpTMHa O~ HOTaTa. Toa 3Ha 'IM ztexa npasrre zrse OCMMHM ce CBMpaT Ha npea M roa: npsara OC'MlJma Ha np a aropara Ha aa. BTopMTe zrse OCMMHM Ha apy H ·ta MTH. 'YqeHMKOT aa H3BecHO apesre MOJKe ~a TaKTyBa M co aorara, napanermo co 6poelbe TO K Toa Ha c~e~HMOT HaqMH: aa rrpsara oCMMHa MCTOBpeMeHO Be~M np H ja cnynrra aorara-: CTona~OTO (npe~HMOT zten Ha CTona~OTO, ~o~eKa nerara OC TaHyBa HenOMp~HaTa) aa BTO paTa OCMKHa ce Be~M aa K ce nO~MrHYBa norara-cronaaoro narope MTH.
25 l
CAS URA 'lAC
U TAKTU' e (414)
1
~e
V TAKTU
5
Pr. - va.,
dn)., - 90.. I
~O .~AKTOT
(414)
9
(4/4)
~~.
I
I
,
e
.J11'q. -
I
.L
..,
co-,
cz .: I a.
2~~
. \
I
.l
\
.
Pf·.Va. d1'l.19a. t,'lL-~ ~tCN I
8~
'
.
I
• .
. .
~c~
9·
II
lO~
U TA:KTtJ 314 V TAKTU 314
BO TAKTOT 3/4
.
;1 I
I
I.
\
, d,·u.oa. ,,-,t,'a..~o.
.
. P,'.'I'a.
l
26..
CAS URA
'lAC
1
.
.
.
2
1
-~ =1 54
~ ----====-C::::==:=::::::' ~ ~---~=r ._I M ~--_._---:._~
5~
1L+d.
VEZBE U TAKTU 214 V 2/4 TAKTU . BO TAKTOT 2/4
8
. 9
7~'1
~ I
I
I
\
5
.~ ~
.
oo
.
P1' - VCl. dl'l.~-9(), VEZBE SA OSMINSKIM PAUZAMA VAJE Z OSMINSKIl\iII .pAVZAMI BE)KBJ1: CO OCMJ1HCKJ1 IIAY3J1
VEZBE ZA LEVU RUKU
3
VAJE ZA LEVO ROKO
3
BE:>KBJ1 3A JIEBATI\ "P"AKA
3
ll~ e
e
e
e
3
12~ e
13
e
.\ e 3
3
3
3
14~~~~~~ =9: B e
e
e
e .\
J e 55
e
e
y~~t~
e s
3
15~5'~:C-W e
e
e
~
e
S
. g
tf·
,J~ e e
e
e
27
eAS URA 'lAC
BE~Bi1: 3A OBETE P AIJ.E
VAJE ZA OBE ROKI·.
VEZBE ZA OBE RUKE .
5
1
Z
5
3
4
l
e
. 5
1\
I
:)
-
,,
I
t.
2
,
I'
..
I
4
I'
e
3
·a
I
-
-
Z
9
Z
lS
t
I
I
...
I I
.....
,I
3--e
e
--
e
....
4
.,
e
f
f
...
--e
-
e
56
e
e
-~ e
e
3 5
a
e
~
(
1
,
t.
':"""
4
I ,
4"
~
e
-
,
-
_
-
-
.... ....
.,.. ..,.. 3
+-
1*
...
~
9
e
3
..
e
e
e
5 e
( 6
5
~
(
..
1
'"
..
4
~
e
e
e
..
.-
.:.
5
"l
~~
..
(
-
.-
..
~
•
e
f
..
....
f
9
1
3
z
-
.(
3
..
--
-
e
- .,
a
4
~
-I
e
e
9
4
~
e 57
e
I
... G
e
28
eAS URA
'lAC
5
•
•
"
--
3
2
( -tJ
l
~
t.
4
·
-
~
e
..
~.
e
t:--- f
l--
q.
..
5
" ~ ~)
..
t-
.. ......... c- e e f f
.1
t
3
9
I 9
3
.
3
~
··
i-
A
- -
e
e
I-
.~
~
........
~ ~ 9
.~
f
e
.1-
--e
~. g
~.
.~ e
·
e
e
e
2
5
q-. 9
,.,
4-
. .,..
Ci.
e
•
3
"
3
.~ •
,
-
.
• 3
5
•
..
.
-I
-
f
5
~ ~
•
.
... G
9
~
3
, ..... 3
e
•f
-
..
.. •
-
(1"
f
58
.C
e
....
---.: .
e
...... e
·· ·
( 4 ~
5
1
l\
3
...
t.
..
(
4
s.
~
e
e
e
( ... < ( ..
.... -
.. ... ...... 5
1
II.
e
5
(·
..
-
.. ..
~
3
3
~
--=9-"
...
.....
"
..
3
..I . J:.
.....
I
l-
e
-
.
l-
• ....
I-
5
1
t
· G
3 4
e
..
.C
e
•
-
.... -cf
e
Z
•.
...
'1
....
l-
I
59
'
e
-
.
e
-
·
...
.... e
.
e
e
•
-&-
-
9.
..- ..
··
4
.. 1--
•
2
. ---::s::
8,
-r
r
..
e
3
-.
~
--f
,
,..
.~
I
r
.
'4-
.4
.
-
•
r
e
t.
6
..
e
•
8
~
.
-
5
li!
e
-
II.
~
......
...,..
"
e
,
·c
9
. .-:
,. -
-a- .a
-
...
g'
.
8·
.
. ...
9
•
e
(~
.
...
3
3
"
.-
..
- ...
e
....
··
PRODUŽAVANJE
PODALJSEVANJE
ČETVRTINE NOTE
SA TAČKOM
Kao što je ranije bila produže na polovina note sa tačkom, ta ko . će od sada biti produžena četvrtina note sa tačkom. Pošto jedna četvrtina note sadrži dve osmine note, a tačka je produ žuje još za polovinu njene vred nosti-trajanja, onda će četvrtina note sa tačkom sadržati tri os mine note i toliko' će se izdr žavati-brojati.
.( " •
4.< ~
a
. I ' ... "I
,
I
··
, . ...
~I
'
~
...
... 3
e
~
4
Kaxo ll1TO nopaao černe rrpo p;OJUKeHa rrOJIOBMHaTa HOTa co TO'fKa, TaKa M cera Ke 6Mp;e rrpOp;OJI}KeHa qeTBpTMHaTa HOTa co TOqKa. Kaxo emra qeTBpTM Ha op; HOTaTa COP;p}KM zme OCNIJ1 HM op; HOTaTa a TOqKaTa ja npo p;OJI}KyBa ynrre aa rrOJIOBMHa ozt Hej3MHaTa apezmocr-rpaen.e, TOrall1 qeTBpTMHaTa HOTa co TOqKa COP;p}KJ1 TpJ1 oCMMHa op; HOTaTa J1 TOJIKy Ke ce '6~p:m:y-' aa-fipon.
,
4
I
~
-
e
e
l-
..
e
e
~
.....-
e
e
z
.
.. ... ...
..
e
.. ---
. ..
•
c--
.F
..
Q
. .... ... ~
e
9
2
.
.......
e
Kot je prej bila podaljšana polovica note s piko, tako bo odslej podaljšana tudi četrtin ka note s piko. Ker ena četrtin ka note vsebuje dve osminki note, pika pa jo podaljša še za eno polovico njene vrednosti trajanja, četrtinka note s piko bo vsebovala tri osminke note in se bo toliko zadrževala-štela.
fi
-. ·
1
e
3
~~
5
~
e
NOTE S PIKO
IIPO,n;OJDKYBAI-hE HA qETBPTMHA HOTA CO TOqKA·
ČETRTINKE
I
.a
··
.e
...
a.
~
f
9
60
e
e
3
~
· e G·
"
~
. ..
1
....
.J
'''':w I I
I
5<
:.
(
l
I
I
-...
·s I .
e
fJ"
l
'1*-
e
. ....
W·
...
9
.....
-&-
...
I
e
9
~
e
ll'
- .
~ " < ( ··
. <
6
(
·
..
'S
e
e
s
I
.,...
til
I
\
I
-
f·
.
1 \"
-." ... --.
. ..
.
• 3
••
'l.
(
-
,..
--
e
'
~
.,.. """"
.
"
...
l-
I-
l-
I-
l-
I-
l-
..
·
e
.
"
. 1'1·-va.,drlA. - 90):"«'-(;0.,04. - ta. S
-II
··
I
.. ... ...
....
.
e
e
e
OSMI~SKI
TAKTOVI
3 (tri osmme ine) "8
1o
t' . osmine '0) 84 (čcetm
. OSMINSKI TAKTI
OCMlifHCKlif TAKTOBJ1
. : (tri osminke) in
8
84
3 4
(šti . k·e) S 11:'1. OOImn
8
(Trlil OCMIDIIil)' Iil qeTlilplil OCMIilHIil).
Preden začne učiti -osminske Pre prelaska na učenje osmin Ilpen na npeMlilHeMe Ha1il3 yxyaarsero Ha OCMIilHCKIilTe TaK takte se priporoča učencu naj skih taktova, preporučuje se TOBIil, My· ce nperropaxyaa prekontrolira svoje znanje o učeniku da. proveri znanje o Ha yxenaxor na rlil rrpo taktih iz teoretskega dela te .taktovima, koje se nalazi u te nepa 3Hae~aTa aa TaKToBIilTe,. orijskom delu ove knjige, na knjige. Tedaj mu bo prehod iz' KOIil ce HaoraaT BO TeoplilCKIilOT ćetrtinskih taktov na - osminske p;eJI op; oaaa xmrra, Ha rroxero početku. Onda će mu biti jasni bolj jasen. Vse dosedanje vaje KOT. Toranr cexaxo zrexa Ke My ji prelaz sa četvrtinskih takto 61ilp;e rrojacno npeMIilHyBaH>eTO so bile v četrtinskem taktu, va na osminske. Sve dosadaš op; qeTBpTIilHCKIilTe TaKToBIil Ha (štiri četrtinke) ali' C taktu, nje vežbe su bile u četvrtin OCMIilHCKIilTe. Care ztocerannor . skom . taktu, (četiri četvrti . (tri četrtinke) in+(dve četrtin Be~61il4 6ea BO qeTBpTIilHCKIil qeTBpTIilHIil) IilJni ne) ili C taktu, .~ (tri četvr ki). V teh taktih je enota za TaKT'4(qeTlilplil 3 . C TaKT, 4 (rpx qeTBpTIilfIIil) Iil tine) i {-(dve četvrtine): U tim štetje bila četrtinka note.. Vsa
+ +.
+
+
61
taktovima jedinica za brojanje je bila četvrtina note. Svaka :četvrtina note se brojala na je ,dan ili na prva itd. Po tome su se taktovi i zvali četvrtinski. Od sada će biti vežbe i u osrnin skim taktovima,' gde će osmina note biti jedinica za brojanje. ,U vežbama sa osminskim taktovi ma note se izdržavaju-broje na sledeći način : osmina note, (kao 'jedinica takta) broji se na jedan ili prva, (kao četvrtina' do sada II četvrtinskom taktu). Cetvrti-, na note se broji jedan, dva ili .prva, . druga" (kao"polovina u čctvrtinskom. taktu). Četvrtina sa tačkom se broji do tri, a po lovina do 'četiri, Još je [asnije uz napomenu 'da se svaka nota broji onoliko,' koliko sadrži os 'mina, jer je osmina: jedinica za brojanje. Za sada će biti vežbe u taktovima (tri osmine) i (četiri osmine).
+
+
30 ~~~
(zrse qeTBp~YIHJ1). Bo TJ1e TaKTO BJ1 e.n;J1HJ1~aTa aa čpoea.e fienre qeTBpTJ1Ha o,n; HOTaW. Cexoja ' qeTBpTJ1Ha Ha HOTaTa ce 6poe ille Ha e,n;eH'J1JIJ1 npsa J1TH. Ilo Toa J1'TaKTOBJ1Te ce HapeqyBaa QeTBpTJ1HCKJ1., Oncera aaraxy ke J1Ma Be>K6H' J1 BO OCMJ1HCKJ1 TaKTOBJ1, xazre nrro oCMMHa ozt HOTaTa :Ke 6J1,n;e e,n;J1HJ1l~a aa 6poelbe. \ Bo Be>K6J1Te' co oc MJ1HCKJ1 ',TaKTOBJ1 HOTJ1Te, ce o.n;p>KyBaaT - čpojar Ha' CJIe.n;- ' HJ10T HaQJ1H: OCMJ1HaHOTa, (Ka KO e.n;J1HJ1~a Ha TaKT()T) ce 6p0J1 Ha enea J1JIJ1 npaa, (KaKO qeT-, BpTJ1HaTa .n;ocera BO QeTBpTJ1H CKJ10T TaTKT). tIeTBpTJ1HaTa Ha HOTara ce 6p0J1 ezren, zrna J1JIJ1 npna, aropa, (KaKO nOJIOBJ1Ha BO ,QeTBpTI1HCKJ10T' TaKT). 't:J:e TBpTJ1HaTa co TOQKa ce 6p,0J1 no štiri. Se bol~ jasno bo če reče Tpl1, a nOJIOBJ1HaTa ,n;o QeTJ1pJ1. YillTe e nojacao c03a6eJIeillKa mo, da' se vsaka nota šteje to Ta nexa cexoja no-ra ce 6p0J1 lik6,koji~0 vsebuje osmink, ker TOJIKy, KOJIKy llITO co.n;P>KJ1 oc osminka . predstavlja enoto za MJ1HaTa, saroa lUTO OCMJ1HaTa e e,n;J1HJ1I~a aa čpoea.e,: 3acera štetje; 'Za sedaj bodo vaje v Be>K6J1Te ke 6J1,ll;aT BO TaKToBH;-' :' 3 ,,' , 4 taktih.+(tri osminke) in +(šti- , Te -S(TpH OCMI1HI1) J1 s(QeTJ1pH ri osminke). ' OCMJ1H~). ka četrtinka note se je štela na eden ali na prva itd. Po tern so se takti tudi imenovali četrtin ski. ' Od sedaj , bodo vaj e tudi v osminskih taktih, kjer bo enata za štetje osminka note.' V vajah z osminskirni takti note se za držijo-štejejo na' naslednji na čin: osminka note (kot' enata takta) se šteje na eden ali prva, (kot dosle] četrtinka v četrtin skem taktu). Četrtinka note se šteje eden, dva ali prva, druga (kot polovica note včetrtinskom taktu). Četntinka note s piko se šteje do tri, polovica note pa do
TAKT 3/8
l~1\\
~"
1.~.
1.1.3.
..
'5
~~.~~i~~
,I
3.
TAKT 4/8
t
1.
I"
I
2. 3. 5
,
2 , 1.' ~.
.
;,.~.
3
3
1. 2.
,
~......
3
4
3~ ~
62
5
3
5 e
31 ~
e
eAS
URA
'lAC
3
t
( --. l
~
•
.
l-j.
-~
e
e
-
I-Il
.1:.--.......
.. ..,.:. ....... e e
15
•
,..
e
..
1-1
~~
~~ .<1' 9
e
..
1-1
~-
e
cl 9
e
2 CT
9
3
5,
.' F
f 3
1
63
•
F
~
1
l '0
e
. .
P A Z N J A! TAKT JE CETVRTINSKI !
P~Z O__RJ TAKTE JE CETRTINSKI!
BHMMAHME!
-4
1
'I
...
!.
4
··
" · '~
( 5< (
~
e
e
"
(~
..
•
~
e
e z
1
.... -
-4
~
e
e 5
....
-4
...
e
e 1
.. 5
-4
-
3
..
.
....
•
--
..
-
.
e
.
...
.....
.
e
.
...
.....
4-
9
•
---
......
....
2
-i
..
5
•
.
4-
e
9 2
-
-
•
9
s.
e
•
.
1
?
'l
-
-4
5
3
e
-4
... -
.,..
9
-
-4,
...
•
•
9
-
<
f
•
2
-·
-
1
2
...
5
3
!.
-
-4
...
(
5
-
,
~
TAKTOT E '
.'
e
4'
e
9
....
.....
e
e
Z
( tJ
6<
~ ·
.-.
j..
...
e
e
9
e
e
..
..... e
-
-G'
3
..
e
-a-
-
.. G
9 64
e
.
ARTIKULACIJA
ARTIKULACIJA
Pojedini tonovi, ili grupe to nova u jednoj vežbi ili kompo ziciji, mogu se izvoditi na više
Posamezni ~oni ali skupine tonov se veni vaji ali skladbi lahko izvajajo na več načinov.
načina. Različiti načini izvođe
Različni
nja zovu se artikulacija. Glavni znaci za artikulaciju su: legato -
vezano
staccato (stakato) - odvojeno, kratko portato tenuto -
I
APTI1KYJIA~J1JA
izvajanja sc irnenujejo artikulacija. Glavna znamenja za artikulacije so:
OAeJIHJ1 TOHOBJ1, J1JIJ1 rpymr Ha TOHOBJ1 BO ezraa Be:>K6a J1JIJ1 KOMn03J1~J1ja, MO:>KaT Aa ce J13 sezryaaar Ha noaeke Ha'iJ1HJ1. Pa3JIJ1'iHJ1Te Ha'iJ1HJ1 Ha J13BeA 6a ce BJ1KaaT apTuKy.n,au,uja. rJIaBHJ1Te 3HaKOBJ1 Ha apTJ1KY JIa~J1jaTa ce:
legato -
legato -
nOBp3aHo
staccato
(ere-ecro) KpaTKo
portato -
pa3,l:\BOeHo, ,l:\0Jlro, npeHe ceHa O,l:\pJKaHO (KaKO portato casro MaJlKY aaraaceao)
načini
vezano
staccato (stakato) -
odvojeno, dugačko, pre neseno
portato -
izdržano (kao portato samo
tenuto -
malo naglašena)
ločeno,
ločeno,
kratko
dolgo, prenešeno
zadržano (kot portato, sa mo malo poudarjeno)
tenuto- -
-
pa3,l:\BoeHo,
Legato-vezano je:
Legato-vezano je:
Ako su dve ili vise nota raz ličite visine vezane lukom-liga turom, onda ih sviramo na taj način što svaku notu držimo neprekidno dok ne pređemo na sledeću. Tako se bez prekida prelazi sa jedne na drugu, sve dok su vezane lukom.
Će so dve ali več not z razli čno višino vezane z lokom-Iiga turo, potem jih igramo na ta način, da vsako noto držimo nepretrgano dokler ne preide mo na naslednjo. Na ta način gremo brez prekinitive iz ene note v drugo tako dolgo dokler so one vezane z lokom.
AKO ABe J1JIJ1 noaeke HOTJ1 co pa3JIJ1'iHa BJ1CJ1Ha ce nOBp3aHJ1 co JIaK-JIJ1raTypa, roraur rJ1 CBJ1pJ1Me Ha TOj Ha'iJ1H IlITO ce Koja HOTa ja AP:>KJ1Me aenpexa HaTo ce AOAeKa He npeMJ1HeMe Ha CJIeAHaTa. Taxa 6e3 npexn ayaarse ce npesraayaa OA enaa Ha ztpyra, ce AOAeKa ce nonpaa HJ1 co JIaK.
Staccato-odvojeno, kratko je:
Staccato-ločeno, kratko
Staccato-pa3Jl;BOeHO, xpa'rxo e:
Legato-noBp38HO e:
je:
~~
Ako se ispod ili iznad glava Ce so nad notnimi glavami in nota nalaze tačke, onda te note pod njimi pike, potem jih je treba svirati odvojeno jednu od . treba igrati ločeno drugo od druge, tj. kraće za polovinu druge, tj. za polovico njihove njihove vrednosti, a prste od vrednosti krajše, prste pa od sečno .dizati sa dugmadi ili ločno dvigati od gumbov ali dirke, tipk.
Partato-odvojeno, preneseno je:
Partato-ločeno, prenešeno je:
AKO nOA J1JIJ1 Hap; r.naaara on HOTaTa ce aaofa TO'iKa, TO rant TJ1e HOTJ1 rpeča Aa ce CBJ1 paT pa3ABoeHo eAHa OA APyra, T.e. noxparxo aa nOJIOBJ1Ha OA HJ1BHaTa spenaocr, a npCTJ1 Te Tpe6a OACe'iHO Aa ce AJ1raaT on KOn'iJ1lbaTa J1JIJ1 AJ1pKJ1Te. Portcto-paanaoeao, HO e:
npenece-
~~
.
.......
Ako su note označene tačka ma i lukom vezane zajedno, on da note treba svirati odvojene jednu od druge ali u punoj vrednosti po trajanju. To znači: dugačke kao legato, a kratke kao staccato.
.
. .-J
Ce so note, označene s pika mi in lokom, sestavljene skupaj, potem jih je treba igrati ločeno drugo od druge, ampak v polni vrednosti trajanja. To pomeni: dolge kot legato, kratke pa kot staccato.
65
AKO HOTJ1Te ce 03Ha'ieHJ1 co TO'iKJ1 J1 co JIaK ce nOBp3aHJ1 aaeztao, TorallI HOTJ1Te rpeča Aa ce CBJ1paT pasnaoeno emra on APyra HO BO nOJIHaTa BpeAHocT ozt -rpaersero. Toa 3Ha'iJ1: AOJIro xaxo legato, a xparxo KaKO staccato.
Tenuto':'izdržano je:
Tenuto·-o~p}f{aHO e:
Tenuto-zadržano je:
~~
Ako ispod ili iznad glava no ta stoje crtice, te se note sviraju isto kao portato, samo su malo naglašene.
32
Ce so pod notnimi glavami in nad njimi črtice potem te note je treba igrati ravno tako kot portato, le da so hekaj pou darjene,
AKO non J1JUf nan r.naaara o~ HOTaTa crojar ~PTJ1'IKJ1, rra HO TJ1Te CeCBJ1paTJ1CTO KaKO portato, casro co .MaJIO HafJIacy-. aasse,
eAS
URA
':lAC
legato
l~~~~
staccato
3~e§~
~
. l
.
5
a·
.
· 2 5
. . ..
4 portato
.
.....,.
... .
.
. .
I
r
tenuto
4
~~~~~~~~~n~~1
33 2:: 'lAC
~
l
1- 8
5
2
( ~ ....~ -<
( .
.-.
e
~ e
~4 ~
~
e
e
- e
3
2
.~
..-
l"1*
...
8
-~ ~
e
e
2
e
lS.-.
5
8
67
e
1
e
e
"1*
e
e
e
~
...
.
5
1
.
4
3 ~
e
e
•
.. -.
5
..:.
( v
2<
~~
,
,
1
~
~
,
....
-- cf
.
,
..:..
e
9
..
....
.... .
.
..:.
--
e
e
.
3
,
,
-
e
Z 5
~
,
,
e
( .
4
-J...
e
e
ti
-fil
e
9
(~
.
(
4
~
e
e
3<
~
.
.
-
... ...
3
4
o
-fl
e
9
3
....
~
-fl
. . , _. '-------"
Q
-cr
-
cf
9
... .
e
e
4 ,
~
...
._. q
Ce ~
lli!''~ • • "':"
..
e
-
-
)i 4<
....
.... 3
II
·· ~
4
....
f
.5
-z
..
- -
1
.. 5
4
.....
q
9
-
-q
•f
f
"t#
• 68
e
e
.. e
t
~
i
-e
e
-
-'
....
~.
1* e
-
3
u'
e
1
e
.
e
...
..
.....
9
-
'::::
..
....
3
.... ....
e
II
< ~ ··
9
•
•F
.
..
(: II
.~
.....
3
.
.... -q
9
-z
-
1
...
...,
e 5
':"~~
( ·
-&
9
3
( tJ
(
-cr
e
e
5
'I
,
...
~
~
,
"
4!)
~
..
-e,
f f 3
-
.... •F
...
~
t
p f f
3
.. l!"
:tJ
l
iI
5
1
fl
e ~
e
...
~
e
I
...
---
.
'!' ":' '!'
4
.:-
...
e
e
~"!"
-
,~ 2
3
4
·
~
-
e
~
~
o
e
.. .
..
...
~
..
....
.
.... e
.
.:..
':::.
..
..
fl
~-9-.
9 o
~
--
.. -
.
~
fl-
I- 1--
.-:::
I
..,..
e
....
~
e
..
... e
9
•
v
.... •
2
1
1'1
.
•
1
~I' l ·· ~
~
7'
....
~
4
··
~
":"
l-
e
.
.
o
I
l-
..,..
I
fT e
e
e
e
e
e Z
5
4
1
5
~
.
3
3
1 __
.........
" (
.
-~
~
.
4
.-
e
e
3
1...__
.~
....
.... -.....
.:..
.
o
z......--
. --
t
4 <
~
.
~
..:.
o
'.-.1.
~
.a-
;.
...
.
~
...
.... e
D
o
.+
e
.".....---..... . .
t
(
.s:
4
3
'1*
o
e
e
•
....
-
...
4
-
e 69
e
....
3
..... -tr e
e
~
1
(~ 5< ~
~
~
4
....
G
e
< ··
4
e
G
...
...
.
-~.~
---
e
e
35 ,, lli
-&
•
.
-
.:.
e
e
.... ....
-
9
n
e
--e
.... e
C'
---
e
e
4-.
....
-
9
-
-
.... ..... .
e
e
.
n
...
.... ••
•
I
9
e
3
....
~
e
e
e
URA 'lAC
5
<,. ~ e
e ,.,
-
~
eAS
3
(
.'
'!'
-&-
e
n5
4
~
(
~
:
( ··
t
~
.....
t:
~
~
e
3
1
6<
l
....
.,...
~
2
-
~
~
- --.--.
~
- - -
t
t
-*:.
os .
" (
...
:3
·
z
4
..
....
•
....
~
• f
'---=J• · ",
f f
~
...
e
9
e
.. II"
f
J=
EJ 70
..
~
~~~.
---
•
e
9
e
J=
.... - ..... -
..
....
•
.-
.1-
e
3
e
.....
e
5
e
z;
:3
-- .. ... e
e
R-
... 9
q z ~
I-
.
ci
5
.
1
-6-~
e G
~
.
~
·
~
..
!~!":"
t
'!
3
~
··
.ft
-9
""
e
.-/
-
~
.. .
/,
.. . 3
"
:
~
e
e
. . •
~ -e
'-I
-
.-
e
e
-
( e
~
-A
e
5
~
(
-'-
5
~
•
....
-
...... . I
..
,..
. ....
~
e
.f
e
'f
.......
5 1
2
5'
.
1
4
,..
~
.
I
-9
e
.9
e
e ",--
.
•
.
e
2
2
e z
e
"'-'
e
e
cf 9 PRODUZAVANJE NOTNIH VREDNOSTI SA LUKOM-LIGATUROM
PODALJSEVANJE NOT NIH VREDNOSTI Z LOKOM-LIGATURO
IIPO,D;OJDKYBAlDE HA HOTHl1TE BPE,D;HOCTl1 CO JIAK-JIl1rATYPA
Kada su dve istoimene note vezane lukom-ligaturom, onda se prva vezana nota produžuje za onoliko, kolika je vrednost trajanje druge, vezane note. Na harmonici se to praktično izvodi ovako: kada se odsvira prva vezana nota, onda se prst ne podiže sa dirke-dugmeta, već se produži izdržavanje istog to na za još onoliko, koliko je tra janje druge vezane note.
Ce so dve istoimenske note sestavljene z lokom-ligaturo, potem se prva sestavljena nota podaljša za toliko, kolikor zna ša vrednost trajanja druge ses tavljene note. Na harmoniki se to praktično izvaja takole : ko se odigra prva sestavljena nota, se prst ne dvigne od tipke-gum ba, temveč se podaljša zadrže vanje istega tona še za toliko, kolikor znaša trajanje druge spojene note.
Kora zme HCTOHMeHH HOTH ce nOBp3aHH co aax-nararypa, TO ralU npBaTa nOBp3aHa HOTa ce npO~OJl1KYBa 3a TOJlKY, KOJlKY lUTO e apezmocra Ha TpaelbeTO Ha aropara, noapsaaa HOTa. Ha apMoHHKaTa Toa npaKTHqHO ce H3Be~YBa aaxa: Kora Ke ce OT CBHpH npaara noapaaaa HOTa, npCTOT He ce nO~HrHYBa on ~HpKaTa-KOnqeTO, ryxy ce npo ~OJl1KYBa oztpacyaaa.ero Ha HC THOT roa aa YlUTe TOJlKY, KOJlKY lUTO H3HeCYBa TpaelbeTo Ha aropara noapaaaa HOTa.
Go 9
71
tT
~
··36 ~~~
1'0.
'lAC'
t
-t.
2.
3.
4._1.
2. (3.
4.
3.
4.
~ 5
4~6 f'
.
~~6m
r
. 1.2.
r~~ 3.+.-1.
2.
3.
3
r
6 Pr-yc..I. dt·".-.-,,-I 1''' .."I df'ug"
.
72
3.
+.-1.2.3 .....
':.
r'~
37
eAS
URA QAC
e
..
4-
t
4
...
e
. t.
•
---
.
.:.
....
.. ·
Q.
4.~
~ .~
<; ~
...
. .,.. . -
•
•
."..
-
... ... ...
~
."..
e
. ...
e
z
-.
/0.
....
• 3
(
e
e
.-
·· .
(
e
1
A
~
e
-
9
...
.....
-
.. .. .. ..
e
e
....
~4·
1
'"
...
t.
..
4
•
.:.
..
.....
....
.. . •
... ...
•
... ... ...
. e
73
··
-e ~
-J.
e
e
·
,.
5
•
n
•v
2 -<
·
f
,.
(
-\
-ti-
e
e
..
to:
~
jI\
t
3
-
~
e
e
..:.
z
·.-
~
-
-q
'
3
...
9
,
....
e
e
.
~
~ .(
t ,
t ·
. bo
... ,. e
e
e
-
t
3~
( · ~ ~
•
bo
.jo
e
e
3 ".--....
-
...
. ·
~
e
e
e
--
.... ... .
.... -
e
9
.
.. e 7~
e
,.e
e
...
·· -
.. .. e
e
4
~
e
e
..
1 _
• ...
.
-
9
-
3
;;
3
-\
... ...
,
•
...
··
Z_
-
•
e
e
... -cf
e
-
t
4
...
... e
e
1
~
~
. ..
e
. ..
e
,.,-
3
-~
.
n
I-
.......
3
e
9
ej
~
--
--'-'
. . .. ..
...
9
.. -- .
-~-
---
..
1
,.
•
...
-
4
<
...
...
,,---
3
··
..
...
-
'0
3
z
"
~ <
t
( ·· .. ,
~
~
.
~
··
..
-
e
3
.
...
4 .... 9
3""----'"
..
-
-
~.
9
e
.--
1
..
• .
."..
q.
e
-
•
a
.........
.... o
e
-1#
e
• 5
..
.,. .,. e
g
./
. .
.
-f..
-
3
~
e
9
-
e
e
PROSIRENJE OBIMA NOTA
RAZSIRJAN JE OBSEGA NOT
IIPOIIIJ1PYBAfhE HA OEEMOT HA HOTJ1TE
[Dodata nota a i promena prstoreda)
(Dodana nota a in sprememba prstne vrste)
(~oAaTHa HOTa a Ha npcropenor)
Do sada su sve vežbe bile sa pet nota, (e, d, e, t, i g) a sada će biti dodata još i nota a. Doda vanjem ove note nastaje potre ba za promenu prstoreda. Pro mena prstoreda je sledeća:
Doslej so bile vse vaje s pe timi notami (e, d, e, t, in g) sedaj pa bo dodana še nota a. Z dodajanjem te note nastane potreba za spremembo prstne vrste. Sprememba prstne vrste je naslednja:
,1l;oeera crrre Be)l{6J.1 6ea co ner HOTJ.1, (e, d, e, t, J1 g) a cera Ke 6J1,L\e nonaneaa yurre J1 HO TaTa a. Co ztonaaaisero Ha oaaa HOTa aacranyaa JI[ norpečara aa rrposreayaarse Ha rrpcropenor. Ilpoxeaara Ha npcroperto-r e CJIeAHa:
Pretiuežbe
H
npoMeHa
IIpeo8e:Jli:6u
Predvaje
~:'1~
e
d.q,f
9
a.
Sfttd.
Svaka promena prstoreda bi označena. Predvežbe treba naučiti dobro, zapamtiti prsto red, pa tek onda preći na re dovne vežbe. će
~
cd.ef
Vsaka sprememba prstne vr ste bo označena. Predvaje bo treba naučiti dobro, zapomni ti prstno vrsto in šele potem preiti na redne vale.
9
ex.
9fecL
e
Cexoja rrposreaa Ha npCTO peAOT Ke 6J1Ae 03MaQeHa. Ilpen Be)l{6J1[Te orpe6a Aa ce nayxa-r A06po, Aa ce 3arraMTJ1 npcropc D;OT, rra AYPJl[ TorallI Aa ce npe MJI[He Ha peAoBHJI[Te Be)l{6H.
eAS URA 'lAC
~~~~~~~~~~~~
.
3
3
1
~ . 3 ---= ~ 5~ E _ '---==--
~." ,3 '~
'
'3,.-.... 3 Z
,
~~Jm
6
~53
3.
.
Z3,3
Z
_
~ ~. 39
eAS
U LIVADI, POD JASENOM ...
URA
lJAC
Umereno
Zmerno
Y.4tepeno
l
~
<
~
" I
e
SRBIJA
5
. I
I
\
413~\
e""""" e
.-f
.
-
I
I
1
.
'\
I \ \
.
3
1\
\
\
1.'-
"'""""
I
\
. \
1,. -
-
.J ~
'-'
• e-
. .-
l-
~
I ........
I;...
e
5
76
e
3
. ,.
....
,.
--
--
"'""""
.... f*
f*
.,..
...... ................
e
e
SINOĆ Umereno
KAD JE PAO MRAK ...
Y.Atepe'H.o 6
Zmerno
124
SRBIJA 4
4
3
Z
3
2
2
~
•
3
~
2
.
..
t-
-<
. . 4J.
~
I-
l-
,
.......
e
t>
e
EJ 9
e-
...........
e
e
_
1
4
l
, O
--
. . .. .
T;;ct 9
..
~
•
• .. ~
•
eq. 9
l,...oooo'
~ f f e"""""e
3
....--. e
e
e
e
MALI PIJAC Ziv Ije
Bolj živo 4
~
( to
3~ ~
-5
3
Z
-
• .
3
. 4""
,
........
~
SRBIJA
IIoJICUBO
""""'"
1
1
.. I-
e-
4
14-
5
1
•
. . • • .. . .....
e
e
e
"""""
e
""""'"
~
.,
..
...... e
C:
2
3 4
.... ....
t
e- e...-.e
qS
SEĆAS LI SE ... Umereno 4
Zmerno 3
Y.M.epe'H.o
Z
3,
4
77
1
3
1
...
-
.. 3
~
•
··
.·
Dodavanjem note h, JOs se
Z dodaj anjem note h se ob
više proširuje obim nota. Nota
seg not še polj razširi. Nota h
hl svira
se
četvrtim
,l(O,l(ATHA HaTA h
DODANA NOTA h
DODATA NOTA h
prstom.
se igra s
četrtim
prstom.
I
Co ~O~aBaH>eTO Ha HOTaTa h, ynrre noneke ce npoumpyaa očesror Ha BOTHTe. HOTaTa h, ce CBHpH co l.J:eTBpTHoT npcr.
Predvežbe
Predvaje
IIpedBeJIC6u
1
o
=1
3~Đ 4.9~~f~C3& 5
.
-
5
5 ~
3
1
5
3 5
78
eAS URA
4I
PRED SENKINOM KUCOM ...
'lAC
Lagano
Počasno SaSHO
~ . l ~
."
-
~
3
-4.
·
1*"
G
~
(
e
-<
4
·· e
...
-
-
J,.
..,..
41.
e
5-,
~
.
-Z~.
--T,
-
• e
9
.
... ....
3
"'c
4 7. ' :
-
.a 9
e
3
·
..... .
..,..
. --
e
9
79
•
1-.· e
e
... e
1
...
a
1
e
9
..,
T
t
e
G
9
3
5,
.... *'
I
... •
e
e
·
'-"-
.,
... ...
3
I
Z
3
" , f j
...
... •
-4. 7'
-
3
~--
7
--
e
I
-<
... ... .
I
3
I
·
e
5
~
~
... 3
-
(
-
1
t
-
3
1
SRBIJA· 5
··
~
OJ, VIOLO ... )f{uBxauo
Živahno
DALMACIJX
2
DAJ MI, DAJ ...
Živahno
1
2
~
~
)f{uBxauo
to
3)
:
4
··
~
e
.
5
~ .
t.
~
o
•F
" · o
q
,
..
...
1
,
t.
· o
---
... 9
.
-
e
"1'"1 , .. ,.., ..,.,
\
---.........
o
• •
• • 9
•
......
.
5
.fL
fl
of*'
.
-r::
3 _.
-
9
.,...
..,..
. '"
.~
e 2
..,..
,
.-.
-
....
f
..,.
..
O
..
... ...
-<
(
.
1
i
--
e
~
fl
~
-
n'
,
-
rl
•
.
•
.
... •
•
1_________..
. 3
~
e 80
e
••
.
~o
o
e
e
--'-
....
~
JIECTBJ.1IJ;A -
LESTVICA-SKALA
LESTVICA-SKALA
Ce na teh sedem not, ki smo Ako na ovih sedam nota, koje jih do sedaj igrali (c. d, e, j, g, smo do sada svirali (c, d, e, j, a in h) dodamo še osmo noto g, a i h) dodamo još i osmu no tu c, onda se taj niz od osam (8) c, se ta vrsta od osem (8) tonov, ki so porejeni po črkovni vrsti tonova, koji su poređani po az imenuje lestvica-skala. Ker se bučnom redu, zove les tvica ili je nizanje tonov začelo od note skala. Pošto smo započeli niza nje tonova od note e, a na isto C, in na istoimenski noti tudi imenoj i završili, onda se ta les končalo, potem se ta lestvica imenuje C-dur lestvica-skala. tvica zove C-dur lostvica-skala. Učenec mora dobro naučiti na Učenik mora da nauči dobro, napamet C-dur lestvicu-skalu pamet C-dur lestvico-skalo z sa označenim prstoredom i re- . označeno prstno vrsto in vrsta dovima, pa tek onda da pređe mi in šele potem preiti na na slednje vaje. na sledeće vežbe. C~dur
~.
AKO Ha OBJ1e cezrysc HOTJ1 KOJ1 ztocera rJ1 CBJ1peBMe (c, d, e, j, g, a J1 h) J1M ja AOAaAeMe oc MaTa HOTa C, Toraw, TOj pen ozr OCyM (8) TOHOBJ1, KOJ1 ce nope AeHJ1 no aačyxen pert, ce BJ1Ka .rz.ecTBuu,a J1JIJ1 CKa.rz.a. KaKO pe zrersero Ha TOHOBJ1 ro 3anOQHa BMe on HOTaTa C, a Ha J1CTO J1MeHaTa J1 3aBpWJ1BMe, roranr -raa JIeCTBJ1u;a ce BJ1Ka C-AYP JIeCTBJ1u;a - CKaJIa. YQeHJ1KOT Mopa Aa ja HaYQJ1 A06.po, Hana MeT C-AYP JIeCTBJ1u;aTa-CKaJIa Ta co 03HaQeHJ10T npCTopeA J1 peAOBJ1Te, na AYPJ1 Turaw Aa npesonre Ha CJIeAHJ1Te Bem6J1. C-AYP JIeCTBJ1u;aTa-CKaJIa
lestvica-skala
.. 1
c~
42
Z
3
•d,
•e
CKAJIA
1
• f
2
4
• •g Z /", a
;n e
5
• c2
•: lt.
ex.
Z
1
3
•
•
•e
9
f
g ci,
1
.. I cf
eAS URA 'lAC
. VEZBE ZA DESNU RUKU
VAJE ZA DESNO ROKO
BE)KBH 3A .n:ECHATA PAKA
I=tG~ ~
5
5
1
3~.
J
81
4 4
5~~.:1
43 ~
.~
l ..
VEZBE ZA OBE RUKE
,,
1
3 1
4-
~ 2
---
. .
5
-
. ,
.i
4-
·
" t.'
•f
":'"
..
f
~
.....
..
· fl
e
~
4-
•
...
~
·
~
4-
...
...
-
• ...
... .
-
e
9 _
I-
l-
....
~
.....
....
e
5
1
..
..,..
.......
e
e
e
1
....
·
-6-'
• ---
4-
~
e
e
e
l-
5
1
•
• I-
I
~
..
4 fir
e
e
e
9
q
82
.,.. ·
-6
• l-
-\
~
Z
I-
4
e e
. 9
'---= -•
.~
1 CI
l-
-
5
... ...
~
:'
-
~
e 1
--;;:
,.
~
e
•
-. ·
5
...
1
1
.' .
e
5
1
3
,
4-
e
-
..
...
5
3
....
. .
.
9
f
f
-
e
1
OC
~
.
to)
~
~
e
... e
5
e
.:,. ....
4-
..
_
1
1
e
...
5
~
~
-.
1
OC
··
e
e
BE)I{BI1 3A OBETE P AU;E
Z
.. .... .,..
~
2 1
-.. •
1 3
-
o(
~
4
.-.-r""""1
e
e
t:
~
3
2
...
3
e ~
VAJE ZA OBE ROKI
5
'lAC
......
tJ
~
Z~~
e
co
e
/
(I
5 -< ~
2
" tJ
3
5
1+
.
'---"
..
....
.. 1
2
<;
~
-...
~.
..
3
-
2
...
_
.
./
e
e
G
'----""
. .
I' 1.
1-:
1-:
--
)lJ
e
_5
9
cl
li-
I-
't=f"
D 9
q
2.~.
---.. e
e
6
3
.lj.
e
e C-DUR LESTVICA-SKALA
C - AYP CKAJrA
1
3ffi
2
3
•
•
•
ot
dl
a.~
44
eAS URA 'lAC
1
• f1
Z
•
,2
... 3
Q,.20
1+
.a..
1\02:
... ... 5
5
c J
e!
VEZBE U SREDNJOJ OKTAVI (od
C2_C3)
1+
..a.. "k 1
...
•
•
•
a.2
92.0
f1
~20
3
z
1
3
VA.JE V SREDNJI OKTAVI (od
BE:>K:BH BO CPEAHATA OKTABA (ozt
Z
1
;~
• c 2
~
C2~3)
C2_C3)
5
l 5
~~.2I 1
O
83
5
ft
51""""'"
3
5..--.
3
5---
4 4
i
3
2
•
4
2
/)
~.
~
•
1
5~~rffir~-~yi§tfym~':1
~
~
3
.
tJ
7 'iC
4
··
~
e
.,i.
•
~
.,..
...
.
...
-
e
Z
-
q
..
1
.
....
... "*"~'P:
4
e
9
3 -(lJ-
e
··
~
4
e
e
·
AJDE KATO ... Umereno
Zmerno
Y.4l.epe'H.o
;,
~
~ 8 "'< ~
SRBIJA
1
~
.fi
"*"
....
...
tJ
··
4
. e
3 -(lJ
~
e
e
•
·f
!.
3...-- Z
... ...
+
"
-
f 84
9
e
e
1
..
~
~
..
-B
t.
(
..
Jp.
4
-
e
..
.J
~
..
G
l
2
oo(
~
" "
..
4
9
e
..
5
J;
· e
-
e
3
-q
e
..
9
e e
ej
... .;,.
...
l'" e
f
f
85
.· ·
e
e
6
~.
··
.
... •f
e
e
3 3 ..z .. _ .. .fi. _ ..fl.
3
3
e
...
...
...
-.
..
3
3
e
-
...
....
• .!
,
, ,~
... 1
-/I
-
e
.
1
1
...
.
3
4
2
.. -
'fl: ..-.
1
'"
(,
e
... ...
·
'lAC
5
1
....
.
eAS URA
45 ~
.
....
f
f
... ..
•
rl
f
...
.,... ,
e
e
·
5
"
4
~
1
(~ -<
.
(
.fI-'
~
.. .. •
e
(
t.
...
"'c
··
~
...
.. ...
...
...
..
9
-
2
1
2
1
1
...
.fr
-
9
.
-
.. ...
-
..
..
f
.fl-
5
41-
1
...
•
.tJ..
....
3
4,
e "l
..
1
... -
e
-Z
2
1
~
9
1
··
...
.. ..
:r
e
e
e
3
·
e
5 1
3
Z
1
3
5 e
e
-
" ·2 ( ·
.
~
t.
· ·
..
-
9
-
....
.... -
9
9
e
---
.
~t. .....
...
I
e
e
...
TAKT
: (SEST OSMINK)
Ako spojimo dva takta od tri osmine II jedan takt, dobićerno
Ce sestavimo dva takta od treh osmink v en takt dobimo
složeni takt od (šest osmina). Svaka osmina se broji na jedan, što znači da svaki takt brojimo do šest.
sestavljeni takt od -: (šest osmink). V saka osminka se šte je na eden, kar pomeni da vsaki takt štejemo do šest.
86
e
9
___ •
~
e
!.. 3
-
....
-
e
TAKT : (SEST OSMINA)
+
f
f
3
4
.a-
9
9
e
··
e
TAKT : (IIIECT OCMJ.1HJ.1) AKO
cnO~Me
TP~ OCM~H~
~Ba TaKTOB~
o~
BO enen TaKT, Ke 6 ~o6~eMe CJIO:>KeH TaKT ort -8 (nrecr OCMf.1H~). Cexoja oCM~Ha ce čpox Ha enea, mTO 3Haq~ ne Ka cexoj TaKT ro 6po~Me no nrecr.
eAS
46
URA
"IAC
1~~1~~
.j.
2..
3.
4.
5.
6.
1.
1. 5.
"'.5.&
.. ".2. '3..... 5. v.
~
3
~ ~.
3.
4.5.
24:6==I=~i=f'~II'I. 1.2.
:.
~=~.5 •.
-~~
3
6.
5
~
~ <
(
.
t...
. .
z
.
..
... ...
c,....
~~
.
-- ..
.... -
~
..
..-:.
...
.. ~"""'"'
e e
G 9 87
.. .. .. ........ e e
.
... .
.. .. 3
... c,....1ooo""""
e
e
.
.
· 47 1
2'
•
f'l
~
eAS URA 'lAC
e-
l'
.-
3
oo(
~
,
~
,
--
"'f/I-
e
..
5
.
~
3
~
~ ~.
·
~
2. 1
...
~
~
2 -<
~
t-
·
~~
~
~
"
c. e
,
.... If-
,..
-
e
...
~
e
e
.. e
e
~
......
I-
1-1-
l-
. ...
l'
D
1
•
1*"'
.~
~
~
.
..........
1
5
,
e
e
,
,.. • .... •
. ...
e
'3
G
,
.~
.
l:i
.
'
,
e
e
Z
.-....
.
,
"..".. ... -t---."..
1-1-1-1- •
-
e
q. 9
G 9
-.
3
c:..-~
.c;.....~
...........
_.
. 5
•
,
t.> •
t
1
e
~ )
•
5
4
2
i
f
,
1
l-
-
-
l?
i/
,.
,
.~
...
.
G
tJ
,
-
e
·fI
.-
9
e ~
.
e
.
,
....
.. 1-1- ....
f
88
f
....
...........
L",..oooo
e-.-~
1:,...."""""" 9
cr
e
q
,
o
-- e
e
.
( )
.
~
t,
-
1
z
fl
I- l
J
f
c:,.... .......
":"" !'
.
-~
....
,..
-
1:--
e
ci 9'
.
~ .......
f
f
D. e al Fine je još jedan znak ponavljanje.
1
3
.
-...
1-1 ~
.......
q 9
......
. ..
-
e
G
1"
· e ,C
D.C. AL FINE
D. C. AL FINE
D. C. AL FINE
.
...... -----• •
-
c
-
D. C. al Fine je še ena ozna za ponavljanje.
D. C. al Fine e yurre e eAeH 3HaK aa I10BTopYl3aIhe.
D. C. (Da kapo) znači: od po četka, a al Fine do kraja.
D. C. (Da kapa) pomeni: od začetka, a al Fine do konca.
D. C. KanO) 3HaliJ1: OA I10 lieTOKOT, a al Fine, AO xpajor,
Kada na kraju vežbe piše D. C. al Fine, onda tu vežbu treba još Jedanput, bez prekida ponoviti od početka i svirati do znaka Fine (kraja).
Ko na koncu vaje stoji D. C. at Fine, to vajo je treba' še en krat brez prekinitive ponoviti od začetka in igrati do zname nja Fine (konca).
Kora Ha xpajor 0.0; Be}K6aTa I1J1wyBa D. C. al Fine, Toraw Taa Be}K6a Tpe6a yurre eznranr, 6e3 I1peKJ1HYBalhe )];a ce I10BTO PJ1 O)]; IlOlieTOKOT J1 na ce CBJ1PJ1 )];0 Fine (xpajor). '
ZĐ,
čitev
48 S~~
ma
IONA SAMA ...
QAC
Zivlje'
Bolj živo 110JICUBO
,.,
( l
5
t-
......
'<
3
.
f
4
~
-
1
3
lt'
c-.~
f
of
~
4-
tJ
( ·
-
.......
e fl.
....
e
1
.. lt-
~~ F f
t:--.. . . .
-
..
e
l
··
c1i.",~
...,.. e"""""' e
~
.......
4
.j
....... e
e
...
~
I- ..
.. l~
9
cf
. ""'--
.. .. I:,..-~
1-1-
c..-.......
-
...
-~
e
e
....
....
~.
e
no: ee !lJ.C.at ;ft,n.~
5 "
.
~
~
SRBIJA,
5
.
...
-:-
.. ---
e
3
e
e
. a-
··
'
. . .. .. -
3
5
t.
(
.
~ ........ f f F
c e
<
~
4
.
e
"
'-
"
.. .".
1-1-
l:-
-
....
1-1-
-
t:-~
i
89
-
I- I-
~---
-
e
3
·· ·
.
.
4~
."...
-
.;.
. ..:..
.
~5
• -f"".
•
_
.
3
4
". i- i- ie"""e c:.~9
e
e
.
5
ee e JJ.c. aJ :lina.
f
PRIMA VOLTA IN
SEKONDA VOLTA
PRIMA VOLTA
I SEKONDA VOLTA
PRIMA VOLTA
J1 SEKONDA VOLTA
Pred znamenjem in po zna Pre i posle znaka za ponavlja menju za ponavljanje-repetici nje-repeticije mogu biti ogra jo lahko'so z označitvijo 1 in 2 đeni jedan ili više taktova sa oznakom 1 i 2. Sa oznakom 1 ograjeni eden alr'-pa več tak [e Prima volta-prvi put, il sa oz tov. Z' označitvijo 1 je Prima nakom 2 Sekonda volta-drugi volta-prvič, z označitvijo 2 pa put. Vežbe sa ovim znakom se Sekon.da volta-drugič. Vaje s to izvode ovako: prvi put se svira označitvijo izvajamo tako: pr vič igramo do znamenja za po .do znaka za ponavljanje- repe ticije. Tada je odsvirana Prima . navljanje-repetacije. Tadaj je volta-prvi put. Kada se zbog. odigrana Prima volta-prvič. Ka dar se zaradi znamenja za po znaka za ponavljanje svira dru navljanje igra drugič, takrat gi put, onda se svira samo do Prima volte pa se ona preskoči . igramo samo do Prima volte, po tem jo preskočimo in nadalju i nastavi Sekonda volta-drugi jemo Sekonda volta-drugič. put.
Prima volta
49 l
(
t.
.
BTOp naT.
Sekonda volta
NA BRIGU KUCA MALA ... DALMACIJA
2
'"
Sekotuia volta -
eAS
URA 'lAC
Umereno· Zmerno Y.M.epeuo
~
Ilpen H no 3HaKoT aa nOBTo pyaarse-penersnraja MO)KaT zta 6~aT aarpanerrx "enea HJlH nOBeKe TaKToBH co 03HaKaTa 1 H 2. Co 03HaKaTa 1 e Prima volta - nps naT, a co 03HaKa Ta 2 Sekonda volta BTOp naT. Be)K6HTe co oaae 3HaKoBH ce H3Be,gyBaaT BaKa: npBHOT . nar ce CBHpH ,go 3HaKoT aa nOB TopyBalbe - penermmja. To .rame OTcBHpeHa Prima volta - np'B ita», Kora nopann 3Ha KOT aa noaropyaaise ce CBHpH BTOp nar, roraur ce CBHpH caao ,go Prima volta na Taa ce npe CKoKHyBa H ce rrpononxcyaa
4
.
.... .....
..... 3
G e
e
•F
.... -
f 90
.
I
...... •F f
.... •
...
1
~
~
.
t.
I
./
.
~
e
...
..,...
~
~
~
e
e
1*'"
4
-fI'
.
•
...
9
q
e
./
1
~
..
(~
.... .
... •
.... ....
oo(
.
~
~
<,
-
e
9
q.
...
~
I
1..,../
...
..
~
.
....
/"
3
.... e
e
~
~ e
e
e
HVALILE SE KAŠTELANKE ...
Zivlje Bolj živo DALMACIJA fIOJICUBO
Z
fl
(
2
4
V
oo(
4
~
:.
.
-
~
1".ס0o"'"
.
•
• """"'"
G G
.......
l
~
~
.
1.ס0o""""
e
-
5
"
.
tJ
I
. . • • 3
.
4-
e- eG ,9
c--
~
~
.
I
•
e- eF f
~
e-
.
.
L:,....
e
"""""""
'2..
-
'-"
~
--
~ 10oooo"'"
91
..........
~
rc
... .... ~
1ס0o""'"
e
'l,
,.. r-c
IR-
........,
.. ..
,.. •
. e
~
e-
r;, f
;:
-
~
~
r
3
t.
•
• •
I
e- e- e- e-
""""'"
fl
( ~
'.
I-
,.. f*~
e
e
1.ס0o""""
PREDTAKT Ako neka vežba ili muzički komad u prvom taktu sadrži manje notnih vrednosti nego što jp napisano u početku iza vio linskog i bas ključa, onda je to nepotpun takt. Takav nepotpu ni takt se zove predtakt. Koliko notnih vrednosti sadrži pred takt, isto toliko će nedostajati u pcslednjern taktu, prema tome, predtakt i poslednji takt se do punjuju. Tim dopunjavanjem SP. izravnava metrika i broj not-o nih vrednosti koji je na početku označen. I najmanja notna vrednost može da nedostaje da bi takt bio nepotpun. Predtakt takođe može da sadrži i najma nju notnu vrednost.
50
PREDTAKT
I1PE,IJ;TAKT
Ce kakšna vaja ali glasbeno delo vsebu.ie v prvem taktu notnih vrednosti manj kot je napisano v začetku za violin skim in bas ključem, takrat je to nepopolen takt. Takšen ne popolen takt imenujemo pred takt. Koliko notnih vrednosti vsebuje predtakt, ravno toliko jih bo v zadnjem taktu manj kalo, torej predtakt in zadnji takt se dopolnjujeta, S to do polnitvijo se izravna metrika in v začetku označeno število notnih vrednosti. Ce bi manj kala tudi naj manjša notna vre dnost bi bil takt nepopolen. Predtakt lahko vsebuje tudi najmanjšo notno vrednost.
AKo nexoja Be:>K6a J1JIJ1 My 3WIKa mreca BO npBJ10T TaKT co,n:P:>KJ1 nOMaJIKy HOTHJ1 spen HOCTJ1 OTKOJIKy WTO e HanJ1Wa HO BO nOqeTOKOT 3a,n: BJ10JIJ1H CKJ10T KJlyq, Toraw Toa e He nOTnOJ1'H TaKT. TaKoB HenOT nOJIH TaKT ce BJ1Ka npe(ha'KT. KOJIKy HOTHJ1 Bpe,n:HoCTJ1 co,n:p :>K'J1' npe,n:TaKTOT,J1CTO TOJIKy Ke nezrocracysa BO nOCJIe,n:HJ10T TaKT, rtpesra Toa, npezrraxror J1 nOCJIe,n:HJ10T .TaKT ce neno.nay saar. Co Toa ,n:onOJIHyBalhe ce J13paMHYBa MeTpJ1KaTa J1 6pOjOT Ha HOTHJ1Te Bpe,n:HOCTJ1 KOj e 03HaqeH Ha noxeroxo-r. M Haj MaJIa-ra HOTHa apezraocr MO:>Ke zra neztocracyaa aa na TaKTOT 6J1,n:e HenOTnOJIH. IIpe,n:TaKToT MO:>Ke zra co,n:P:>KJ1 J1 najxrana HOTHa spenaocr.
eAS
URA
'lAC
5
~~~====-
92
5
I
112.5..---.... .
1.1.
~~~~~
AĆA,AĆA ... Življe Bolj živo IIoJICu8o
DALMACIJA
I
1)"",-so
5
fl
~
.----..
1
•
....-
.fL ... •
!
1
3
l'~ "3
.
t
.
r
(
l-
e &
9
I~
.~
l-
I-
l-
t>
c--
I~
93
~ ~
e
e
... ~
-
o
..... e
G
eAS
51
KO JE SRCE U TE DIRNO ...
URA
'lAC
Lagano Počasno
SasHa
HRVATSKA
5
l
5
4
4
~ ...
~
-
"
.........
-...
e
.
.......
eF f
~
e
.
..
t.
Z
Cc
e"""""""e
e..-
t q
~
........ ~
9
..
e
""""'"
.- ....... •
.
e-f
e""""""e
e
~
+
F f
5
3
e
•
.. " . •
4
e
~
c:.. 9
VEZBE ZA LEVU RUKU SA 4 PRSTA
q
9
VAJE ZA LEVO ROKO S 4 PRSTI
4' 9 BE.lKBli1 3A JIEBATA P AKA CO 4 IIPCTli1
4 «j
o
e
G
D _-
-...,
I
--
I
:®-~ 0;
:tG\ 0g i '~01
1(9 e e! 1
I
I
I
I
I
:00:
I\!..-J
4
-eII f
e
j
g
I
L-~~
d
94
-
52 l~~f
eAS
URA 'lAC
t
e
e
l
e
.:
I
e
~
~ f
I
I J
ci e
t:'
4
e
I
D
n e
G'
e
NAPOMENA: Ispred d akorda stoji jedan znak predznak. za sada nije potrebno o tome ništa znati, jer se leva ruka svira pomoću slova. Kada za to bude potrebno>, uslediće objašnjenje,
3
4-
-e3~:e B
dt
e
9 3
5
4~rC
f
5
:J: Đ
W W e
~:
9
e
e
e
3ABEJIEIIIKA!
Pred d akordom stoji eno zna menje-predznarnenje, O tern zname nju zaenkrat ne moramo nič znati, ker levo roko igramo s pomočjo črk. Pojasnilo o tem bo mo dali pozneje kadar bo potrebno.
IIpeA d aKOAPOT' CTOI1 enen 3HaK - rrpezrarrax. 3a cera He e rrorpečao aa roa HI111ITO noaeke Aa. ce anae, aaroa llITO co JIeBaTa paxa ce CBI1PYl co rrossonr Ha 6YKBJ1. Kora aa roa ICe 6J1Ae norpečno, ICe CJl'eAaT 11 06
4-
5
-e-
[acnyaarsa.
Z
4.
t
e
f
e
d,
4.
.o.
Z
3
5
.e-
B
AAB
e
d-
Fi
n..
e-
fBJ?l
~
t
PRI~OMBA:
f3!Q
B
S
3
~S f!if
&! 5
4.
-e-
II e
4
-e-
B e
.J ~
~ e
4
9
9
e
f
e
S
3
Z
f
4.
9
e
Z
i
I~
~ e e G
e
f
95
S
f
<3
e
e
I
4
J e
S3 1'\
( l
...
e
eAS URA
'lAC
4
:\
....
t..
4
l
4
~
·
" 4
<) (
4
e
..
2 -<
~
t.
3
.c($.ga,to
.
5 {J
f
3
4-
e
.. Z
3
...,
I
3 ~
D
~
Z
-
I
..
...
( "
Z
D
- ...
··
3
....
e
~
u
~
-
D
-e 4
e
4~
it
.&.
Jr
-&-
~
-e
e
f
9
e
f
9
e
96
4
3
-.
n
J
ir
~
e
f
"., ".,.
~
tJ
~
oo(
~
lt
~
3
::\
......
"I
-<
fJq.gato ""
··
(
Z
5
..
e
D
t-
(
·
5
J-
f
f
..
3
f
Počasno ~
4
.. ~
~
f
""
-#-
.-.
e
e
e
4-
Z
e
D
Z
.. ..
-
~
...
~
~
~
e
9
e
f
e
cf.3cxs la.gcx.
(
~
..
5
3
f
..e ""
S
e
1
.
-e-
"l
9
-
G
J)
~
S
""
e
3
tJ
""
e
CRNA GORA
--...
3'---
f
oo(
-
4
POD ONOM, POD ONOM ...
Lagano B aB'KO
e
e
3
..
9
4
4
5
"
e
fi
.'-
-<
-e
-e-
5
~
(
.
1+
.-.
3
I
3
II
J-
to.
.. 3
Ef
"" G
Z
D
"" e
.
~~
.....
~
'
3
....
...
--~ .' ....
c1
-
"" G
97
Z
1>
1
~
~i-
3
.J'-.
'-
3
~
-f9 ""
Z..-
~
u
j-
H .....
·
· ·
OJ JELO, SMEDEREVO BELO ...
SRBIJA
5
.
.
~
5
4
2
f e
e
D q e
3
1
3 4
'r e
1)
... ,..,..
9
e 9 e
4
~
~ oo(
(
tl
~
.. ........ 4r:r--.4
e 9 e
.
5
2
..
4
3
4
•
'D
SESNAESTINE NOTE I PAUZE
4~~ ~ ';"~t
.
..
:--..3
2
3
.~
e
co f e
II
SESTNAJSTINKE NOTE IN PAVZE
šesnaestina note šestnajsttnka note U1eCHaeceTHHa HOTa
Radi boljeg pregleda više šes nq.estina se spaja sa dva "re bra". Samo ime ove notne vred nosti govori da je ona šesnaesti deo cele note. U jednoj polovini note ima osam šesnaestina, u četvrtini četiri a u osmini dve. Sesnaestine treba svirati ovako: na prvu-četiri šesnaestine, na drugu-četiri, na treću-četiri i na Četvrtu-četiri, što je ukupno šesnaest . šesnaestina, Dve se sviraju na pr, a dve na va itd. Pošto su šesnaestine vrlo krat ke notne vrednosti, a treba ih tačno i ravnomerno podeliti, evo još detaljnijeg objašnjenja: ako se taktira nogom (što bi još bolje bilo) a izgovara (kad je noga spuštena), do-le a na svaki slog svira po jedna šesna estina, pa se to isto učini kad se noga podigne i izgovori go -re, onda bi sve šesnaestine bi le jednake i ravnomerne. Evo nekoliko načina za ravnomernu podelu šesnaestina.
~
I
IlIECHAECETMHA HOTA J1 IIAY3A
šesnaestina pauze šestnajstinka pavze lUeCHaeCeT"Ha Đay3a
Zaradi boljšega pregleda več šestnajstink se sestavi z dvemi "rebri". Ze samo ime te notne vrednosti pokaže da predstav lja ona šestnajsti del cele note. Veni polovici note je osem še stnajstink, v četrtinki - štiri, v osminki pa dve. Sestnajstinke je treba igrati takole: na prvi -štiri šestnajstink, na drugi štiri, na tretji-štiri in na četrti štiri, kar skupaj znaša šestnajst šestnajstink. Dve šesnajstinki se igrata na pr, dve pa na va itd. Ker so šestnajstinke zelo krat ke notne vrednosti in potrebno jih je točno in enakomerno raz deliti, nujno je še to, bolj pod robno pojasnilo: če se taktira z nogo (kar bi bilo še bolje) in izgovarja (kadar je noga spu ščena) spo-daj in na vsaki zlog igra po ena šestnastinka, pa se to isto naredi ko se noga dvigne in izgovori zgo-ra], takrat bi vse šestnajstinke bile enake in ena komerne. Sledi nekoliko nači nov za enakomerno razdelitev šestnajstink.
98
3a rrozročap rrper.nen noseke ruecHaeCeTJ1HJ1 ce cnojyaaar co zme "pe6pa". Caraoro J1Me Ha oaaa HOTHa apezmocr 360pyBa p;eKa Taa e tuecHaeCeTJ10T p;eJI op; ue.nara HOTa. Bo eznra nOJIO BJ1Ha op; HOTaTa J1Ma OCyM uree HaeCeTV1HJ1, BO 'IeTBpTJ1'Ha-'Ie TJ1pJ1, a BO ocscraa-zme. 1IIe CHaeCeTJ1HJ1Te Tpe6a na ce CBJ1 par aaxa: Ha npBa-'IeTHpJ1 ruecHaeCeTJ1HJ1, Ha BTOpa-'IeTJ1 pJ1, Ha TpeTa - 'IeTJ1pJ1 J1 Ha 'IeTBpTaTa-'IeTJ1pJ1, urro e nxyn HO urecnaecer ruecHaeCeTJ1HJ1. ,ll;Be ce CBJ1PaT Ha np, a ,lJ;Be Ha aa J1TH. Kaxe nrecnaece TJ1HJ1Te ce MHory KpaTKJ1 HOT HJ1Bpep;HOCTJ1, a rpeča TO'IHO J1 paBHoMepHo p;a ce pacnOp;eJIaT, ene ynrre nOp;eTaJIHO očjacny nan-e: aKO ce TaKTyBa co HO rara (urro 6J1 6J1JIO ynrre nozto 6po) a ce J13rOBapa (Kora e HO rara cnyurrena) P;O-JIy J1 Ha cexoj CJIor ce CBJ1PJ1 no emra urecaaecerrraa, na J1CTOT ce npasn J1 Kora norara ce nozmr He J1 ce J13rOBOpJ1 ro-pe, TOraIY CJ1Te ruecHaeCeTJ1HJ1 6J1 6J1JIe J1CTJ1 J1 paBHOMepHJ1, EBe He KOJIKy Ha'IJ1HJ1 3a paBHoMepHa nonerrfia Ha ruecHaeCeTJ1HJ1Te.
~ili ~iZi CAS URA '-lAC
54 1
3C ~=;;~~ 1
2
eB· -
i lei.
va.
$.
VEZBE ZA DESNU RUKU
3
4
5
4
'.2
CR~ - va. no- ta.J cL1·U-9~
'110- ~I
va:.
no - ča,
itei.
VAJE ZA DESNO ROKO
.2/
1_.
t;-e.Ća,
710 -
ta I
čq, -b
1'W-
BE)KBJ1 3A ,n;ECHATA PAKA
4 5
23
4:
5
ta.
3
5J:"
'2
~~Ii
55
5
•
653
'2
31
CAS URA
QAC
5
5
l
:.
.1+ 5
3
5
2
1
2
21314151
3
555
-
545
5
4 ~~~:I
99
,.,
~
1
.2
~ -:"
t..
~..
•
. I
I
s
-;'~-.
I
I
J'W.
f.Q; I
5
~
a-
I
-
..
"o-~
... -5
1
......
~
~ e
e
..
~
1
-
.
-I-
e
3
3
.....
l
fil
9
e
e
e 5
-
1
-
_1
3
.....
.
•
e
q.
-..
.
e
-
...
3
e
e
- ...
e
3
I-
li-
f*-
. e
1
.. -.. ,.
-.
--
e
e
..
I
4
e
e
7 -<
I
..
-
-..-
!
~ tJ
I
oe·ta,
e
.2
.. 3
-
"'"
-; I 110· ~
~
lL
1
e
1
~
t;,..-ća.
--
e
to
...
-
5
1
r-
e
,.,
6 -<
5.....
Pr vo: Jlo·f4 dt'II-SO'
5
~
4
3
e
e
I
~
9
e
e
5
5
1
3
3
1
3
56
e
eAS URA 'lAC
1
3
(.
1<
4
t C
~
~ <
(
e
•
--.....:
•F
../
.............
e
.~
.a-
.a
9
9
4 5
1~
5
3
f
..
.
~
..
.
cf
_
-~
to
e
.2
e
1
e
9
e
~
~
e
9
e
. f
........
'7
... e
e
--e 100
e
..
..
-
/
3
.2
... f
.... •f
f
~
3 5 1 Z.Jd:I
~
(
--
t
..
1
..... _ . /
7 ."..
( e
o
o
~
...
•
.
,
•
to
e
G
e
9
4 5
1
1'1
2
...
--""
......
3 1 ~
1 3
5 o
. .
... o
e
~
~
1
.~
...
l
~
__
~-4f
o
.,..
e
--...o"
~
...
e
9
.C
3
- .-
.~
.
.
• ...
-
'!
-
...
e
9
e
./
of*
e
5
e
f
f
.
o
~
.
1
e
e
e
e
e
TRUPKAVICA (TUTNJI2) KOLO
Umereno
Zmerno
Y.Atepe'H.O
SRBIJA
3
3 e ~
~
,l
··
e
Z~
e
e
-~
e
e
.
3
e
. .
··
~.
l ~9
I-~
e
II"-
-
e
e
~
....
_/
,
-
-
-
-<
~
e
e
a~
e
e 101
I~
e
·
.. e
e
....
•
··
57.S~~· QAC
~
lie
OSMINE I ŠESNAESTINE NOTE .OSMINKE IN ŠESNAJSTINKE NOTE OCMJ1HA. J1. _IlIECHAECET!1H~_ ~O:r::l\
3214
cft.-'t'a no· fa.I druaa OJ
5
4
no-ta l"e~ no.ta.. čda. I
'W-
~
.
I
I
5
3
102
5
I
I 6 3
1
:.
58 ~~~
"lAC' ·3-
5
Z
3
1
1 S
Z
Z
l e
(I
~ ~
~
"
......
~
..
.
e-
..,. e
.
..
.'
-Iic->. 9
-e
3
f
1
Z 3
o
_.
..
- ...
... e
_.
f
... ~
f
f
.-
~
e
.~
e
"
9
. c;......-ej
9
...... ... , e
e
s 1
2
s
3
1
2 e
G
f
s
s 1
e
f
f
s
~ ~. ~
"I
~
t . 1'1
<
4
Z
.... ....
'"
-
~ ~.
3 • z
/A-.
•
....
.
-
•
o 3
1
Z
.
.
-
e
9
e
e
to
<
~
s -
1
1
1
3
•
1
3
•
e
~.
e
•
...
~• •
. Z
1
e
Z
1
.
a
Đ-
e
9
1
1
.,.. .,.. G
.a
-
• f!:.'
•
•
9
•
..
s
.fI- ..
...
...
e
z
e
1
z
l e
e
e
e
~
.
l
-<
.
~
"J
i
i
l
-..............
...........
i
i
,it
r
~
5
..
~
r:.---f
1
11-
-
G
2
4
3
Z
...
~ I-
.~
,..
t*-
-
e
f*
e
~
t:...---
f
~ e
-
~
.. .
to
-<
-::»
e
q.
3_____ 1
,.
-::»
e
9
~
-
3
3
fl
-e
~
& 9
ll-
e
~
e
9
q
e
BUNJEVAČKO MOMAČKO KOLO 2ivl'je
Bolj živo
[[OJICUBO
5
VOJVODINA
5
2 f
--
.
1
I'l
~ ~ -
.. .
~ ~
-
e
1
p
•
... .e
L:.---""
.
r-:. •
,-..,.
....
e
r--
- ...
-
e
z.
...-...
.
,-..,.
e
.-
-
.
3 ;.:....,.
.;..
....
I-
-----
~9
e
G
.
-
~
te9a.to
J3as
<
5
.~
.. .
e
".
.
~
e I'l
~
t.
~
4
e
1
..
-
e
.
,.-.,.
.. e
~
e
e
~
/"""\
-
..
l-
e:.--
e
G
..,.
I
-
c:.- 9
e
ci
105
e
I
c:,....-
-
. . e
e
I-
.
60 "
e AS
{"URA
SESTAESTINE I OSMINE NOTE
ŠESNAJSTINKE IN OSMINKE NOTE
IlIECHAECETMHA M OCMMHA HOTA
'lAC
1'6~ .!l,. ~ va. ~;la.,
ci,·u-Ijo.
~ta., ~,·~·Ćo. nola,
čc-!4 Mia.
I
2~C~~~
I
J.
I
4 11-
5
I
5 2
5
3
I _~
t=m . 31
106
61
eAS URA lJAC
132
l
'l
~ '<
.
•
....
-
4
...
-
e
5
3 lS
e
~.
-
(~
,
'<
~
..
•
.. e
9
f
5
.
•
f
e
a
-
. e
e
107
I
- ...,.
c..,....
c
e
9
e
e
4
f
l-
L.-
1 4.
e
f f
f
a
•
II'
f
f
e
f
f
.-
. -
4
,..
~
.
-
2
-
e>
e
. ..
•
-
.-....
1
~
c.,....- G
3
1
3
...
.. ..... -
.
1
-
1
f)
2
~
8
.n" r· ...o
4-
.-
.-
I
,
~/tlz.fI.j4,
I
e
,
~
o
-
~
.
62
e
-~
_.
-
-
1. .....
•
.
-
- -
... ...
•
ci
e
.. -
J
... ...
--
e
9
e ~- ~
-
o
e
.0
-
.
(
-
9
z
-
to
.. ..
-(j
• ...
.
,
.
o
--
oo(
~
-
....... .... ...
e
z
d
...
...
f ~
1
Ir•. &0
... ...
o o
t
-.
.
!~ . . .
•
.
-
....
e
--
.~.
.. IL
...
-t
r9
e
9
e
eAS URA 'lAC
---.
z
.
l e
«t (
..
. o
...
- I"'
e
o
e
9
,---
11\
<
q
.._.
.
o
.. e
e
.
.>:
-
--.........
. .
,..
.t::.-- 108 Ci'-
g
r;..-
. e
e
e
e 4,....-...,.
'" t.
I
.
..
1~
-~
-
_---...
.~
"
~
r
2«
..
~
.
tIIiiiiI
-
-
~.
...
-e
l"
f
.
..
cf
~ e
e
-
1
..
... L-
e
•• t:.--
~
e
-
--......
•
e
5
.'
-
.
..
•
e
-
e
9
•
.. ...
l-
I:.
e
3
~
.
toj
oo(
~
-",
e
2
:
..
.•
~-
ci
1
9
2
.,.
-
e
e
.....
-
... . .. c,.......----
1
--
-
e
109
...... c;
I
9 1
e ~
3
Z
5
•
.
~
9
e
- . ....
...
a "
--
e
e
~
63
bA~'
URA
'lAC
I
3~W-. ~ .
.
•.• ,
•
. ~.~~.::i=O 1
PROLOMCICA KOLO
Umereno
Zmerno Y.Atepe1to
SRBIJA
",j,
4
l
110
z
q
9
e
q
9
NAIZMENICNI BASOVI
IZMENICNI BASI
Do sada se svirao sa e akor dom e osnovni bas, sa f akordom' F bas, a sa g akordom G bas. Od sada će sa e akordom da se svira e, i G osnovni bas, sa' f akordom F i e bas, a sa g a • kordom G i D bas. To su naiz menični basovi a sviraju' se sa novim prstoredom na koji tre ba obratiti' pažnju.
Do sedaj se je s e akordom .igral e osnovni bas, s f akor dom F bas in z g akordom G bas. Odslej se bosta s e akord om igrala e in G, dva osnovna basa, s f akordom F in e dva osnovna basa in s fl akordom G in D dva osnovna basa. To so izmenični basi, igrajo se pa z novo prstno vrsto, kateri je treba posvetiti posebno pozor
64
nost,
eAS
,
URA -lAC
a
.-
4
l~;c
,ZJ;ocera ce csapeureoo e axop AOT e OCHOneH 6ac, co f UKOPAOT F 6ac, a co g aKOPAOT G čac, On cera co e axopnor K~ ce CBH PH e H G oOHOBeH 6ac, a co f axopzeor F Ji e 6ac, a co g axop AOT G H D OCHOBeH 6ac. Tođ ce HaH3MeHWIHH 6UOOBH H ce CBH par co HOB frpcropen Ha KOj Tpe6a Aa ce 06PHe nocečao BHH MaHne.
,J
kE tt § .'
e
f
f
~ e
a
~,
.-
rwe .-
9
t?ie 111
S
e
3
f e
!
,
f
~
2
~D
8
F
"
2
2
~
ci a
.J3}
~
co
e
g o
;a e
EJ
2~:C
e
e
:1 •
3
4~ e
~F e e
j
e
~ti e e f
i=
f
f
frC;
~~
f
a
3
t
:
f
f
e
Ff
Cc
a C· •
e
a
(je
a
2.
•
q
~
112
9
3
:
9
4'9
D9
a
~~ 01 C·
3
65 l
~
t
eAS URA
1JAC
1
.I
a
.e
u
-
"
~
...
. .
{
a
e
( .(
"
f
~ ~]
a
<
··
I
-tl
. 3
4-
2 I
9
9
.1
z
-
9
D
.
-i . 9
e
~
t:
e ·
3
e
e
e
z
o
.. ... .:.
z
.:.
e
f
-e-
a
a
F
e
c:
e
e
f
3
-
o
4
;.
e
e
a
a ~
~
.
I""
~
.- .i-
~
-
"
z
l
.-
9
e
9
~
f*"
lflIP
e
~
a
~,--
I
D
e
e
6
n
s
e
9
Gr
*" f.
e
. I'"
f f
, !tf
l-
-
l-
r-
•• • ~
e
3
..
~
--
J- i. "~ e
~
e
.
1
'"
2
5
.-
s
-
e
V
·
...
z
". e .Ci
". e
e
~
.-
~
~
~
t
f
".. ~
I-
e
9
e
113
ci
. 9
l 9
3
3
l-
~
~
~
S
e
c.
e
c;
D
~
~
1
e~
..g..
3 ~
7
.
...
e
e
3
"',
-
e
a
~
1
t.
··
'4
~
'C
e
.
2
i.
D
9
-
cl
9
8 ........-....
.~
..
·t
«
··
•J=
66
J.
-
e
D
9
e
-
..
...
-e-
9
e
.D
-.
1
.
.
'..;.
-&
.s,
...
,~
9
e
9
D
e
e
_
.. ...
e
•
o'
--
...
URA
.
5~a
3
l e:
o
e
..
-
... ... -
C
e
.
... ...
... ...
'JAC
<:r
9
F
eAS
e
-Đ-
e
..
4 5.
•• .
... ...
.
...
.
...
,f,
I
9
D
*"
e
I
~'·ft·
... ~ ....... 1
~,
z
...
...
...
4
...
I
9
'
u
•
. (j
.Ci',
9
D
-
,9
.
~
•
...
...,..
·
f
..
o·
8
...
,
e
4
-
-
•.
<
~
..
fi
t
t
..,
2
~
2
•
,.
~
S
c·
~
e
q.
9
114
CC"
D
9
f
. ..-8e
O
z
4
e
S
e
.lJ.c.JJt...
2ivlje Bolj živo IIoJICUBO
(
2
~
Z
V
3.
< J
·· -
··
··
-
e
~
"t:
<
~
( t <
~
-
··
" .
-
3
. .
... ...
-
e
-
e
9
. S
l:f
e .
• I-
c-> 9
...
.
""'-.
e
.
...
-
9
.- . I-
-
D
l.--'--
••
112 .
9
5
8
5
e
115
...
e
' . .. ...
e
-
··
-
e
li
.. ....
. ...
...........
&- .
~
-
e
9
OD
D
..a-
_o___.
··
[.....-
e
q.
.
r
e 2
.
. ... . ... ...... •
~
4 ......
1
D
..
1
.. ...
-
~
e
e
e
e
·
... • c..--o
··
.... • •
-
e
e
-'
eAS
67
URA 'lAC
e
e
G
~.
3 .
7.
~t·
c:
~,.~ I
1
4
3
e
•
3
8
Z
c:
3'
3
D
~
e
e
9
5
~~
~
(
......
t.
-
.
........ -
1:,.....-"
l
rl
3
;a
-
- - f--~-
e
_ ..
......... e
e
116
;;;".,
-
........
e
e
-tJ. ... .. -
-
-
-
,
e
2
1'1
~
5 V ~
.
te
"'-P
...
...
-
e-
~
1
.
e
.1 ......... -
[:.......
"'
9
-
D
.......
I
4
r
OSMINSKE TRIOLE
9
Svaka nota deli se na dve manje notne vrednosti. Jedna cela na dve polovine, jedna po lovina na dve četvrtine, jedna četvrtina na dve osmine itd. Ako jednu notnu vrednost po delimo na tri jednaka dela, u mesto na dva, nastaje trioZa. Svaka notha vrednost može bi ti sadržana u trioli. U upotrebi su najčešće osminske i četvr tinske triole. Osminska triola nastaje kad se četvrtina note podeli na tri jednake osmine, umesto na dve, što znači, da tri ola traje kao dve osmine, od nosno jedna četvrtina. Triola je uvek označena sa brojem 3 i malim lukom iznad ili ispod broja. Osminske triole se svira ju i broje ovako:
Vsaka notna vrednost se deli na dve manjši notni vrednosti. Ena cela na dve polovici, ena polovica na dve četrtinki, ena četrtinka na dve osminki itd. Ce eno notno vrednost podeli mo na tri enaka dela namesto na dva nastane triola. Triola lahko vsebuje vsako notno vre dnost. Naiveč se uporabljajo osminske in četrtinske triole. Osminska triola nastane ko se četrtinka note podeli na tri enake osminke namesto na dve, kar pomeni da triola traja to liko, kolikor dve osminki, ozi roma ena četrtinka. Triola je vedno označena s številko 3 in z majhnim lokom nad, ali pod številko. Osminske triole se igrajo in štejejo takole :
9
J)
117
e
e
e
e 1
".
--
e
~
-
..
-
r:,.....-
e
Z
.
'
.
(j
e
e
~
- --
10o:o
e
3
-....
.
....
9
9
.. t
......
e
g
~
.
..
....
1
e
.".
......--
e
e
e
e e OCMYIHCKYI TPJ10:JIJ1 (i
Cexoja HOTHa apezraocr ce p;eJIH Ha p;Be nOMaJIH HOTHH Bpep;HoCTH. Ep;Ha ~eJIa Ha p;Be nOJIOBHHH, ezma nOJIOBHHa na p;Be qeTBpTHHH, enaa qeTBpTH Ha Ha zme OCMHHH, HTH. AKO ep;Ha HOTHa Bpep;HocT ja nop;e JIHMe Ha TOH HCTH p;eJIOBH, Ha MeCTo Ha nsa, Ke p;o6HeMe TpU OAa. Cexoja HOTHa apeztaocr MO}Ke na 6Hp;e conpscaaa BO TpHOJIa. Bo yrrorpeča ce naj-re CTO OCMHHCKa H qeTBpTHHCKa TpHOJIa. OCMHHCKHTe TpHOJIH HacTaHyBaaT Kora qeTBpTHHa HOTaTa ce nop;e~a Ha TpH HCTH OCMHHH, HaMeCTo Ha zme, WTO 3HaqH, .n;eKa TpHOJIaTa rpae Ka KO zrse OCMHHH, OP;HOCHO, ezma xemprsraa. TpHOJIaTa cexoranr e 03HaqeHa co 3 H co MaJI JIaK Hap; HJIH non čpojor, OCMHH. cxirre TpHOJIH ce CBHpaT H 5po JOT
saxa:
/
J \
U ~il; .1'1"- Y'cz.
68
~B
dt·u-iJQ. i
i Iri .
~;l;
~ jw· 7t4·!tc, j«.1I4.1tc iU.
~. tr' - o - tD. ild.
eAS
URA 'lAC
cl"" .sa.
J',. - "'cz. ; o· la
t,.i·- o
,7i.; -
i
~"~ - ća. i
-!4 tt·; - o -
ta,
će· ta. f"i- o -
2~
;
ta,
I
~I
1
r l
118
69
eAS
r~:c
J
URA
'lAC
e
~.~ e
e
~
e
~
~
3
1
...
~
co
~
~
,
-
..---.!/
...
e 1
II
t-
..
-
1
~
...
.-
a
2
• --V
~
...
....
-cl -
• ..2,../
.
• ....2./
e
Z
• ..2/
ci
5
~
2
~.~
e
~
...
ti
2~
!
--..!/
e
t
a.-
....2/
t
119
.
--..2/
... ... e
a~
~
2. 1
~-:
e
2
+-y
... e
6
.
4
..
3 jill
(
"3"\
1
-
:5
.......... 1'3'
··
~
70 l
e
3
l
2
.
0
i
~
··
-
-2./
...
·
.
~
..
~
i
e
~
/
11' .. l:.-
-
9
...
e
e
.
11:' .....
f1;'. . .
-
.
c,....~
e
r:: .. ..
<:»
~
e
e-
.
i
. .
i' .. _+ .7,; nfZ, I ...
.a-
.
4-,1.;
.. -....!..I
a
a
• \..!...
.-..2/
t.
....v
e
;
e
f
e
Z
l
··
e
e
~
J
...
i
9
e
~
-
~
e fi
.
~
e
e
.t.
..
..
e
...,"
e
.
'lAC
J t~
~
..
~
eAS URA
"
(
~
...'7;:. e
g
.. ..
-
c..
:5
.....v
120
~
t1' ..... l:--~
e
...
'-v
e
e
s
1
~
~
~
s
tJ
l>
-
e
s
5
'-.v
J..;
'-.!/
-I
4
li.
e
1
"
to
'" ~ q-
...
- '-.v
S
-
'.!./
....
. ....
.
.......v
9
e
e
........ rr-
+-...u
1
....
<:»
.. -
e
(f
r-i"
.. ,i.. ...
e
f 1'2,.
~
5
e
f
*'
S
G-
~
1
Z
e
3
1
S
\..!..I
06
.J
I
9
e
... G
OSMINA NOTE PRODU
ZENA SA TACKOM
OSMINKA NOTE PODAWSANA S PIKO
.OCMMHA HOTA IIPO,n;OJDKEHA CO TO"llKA
Kao što su bile polovine i čet vrtine note produžene sa tač kom, tako se i osmine note mo gu produžiti. Pošto jedna os mina note sadrži dve šesnaesti ne, a tačka produžuje osminu note za njenu polovinu traja nja, onda osmina sa tačkom sadrži tri šesnaestine. Osmina sa tačkom se svira i broji na ove načine:
Kot so polovice in četrtinke note bile podaljšane s piko, ra vno tako se lahko podaljša]o tu di osminke. Ker ena osmlnka note vsebuje dve šestnajstinki, pika pa podaljša osminko note za polovico njenega trajanja, potem osminka s piko vsebuje tri šestnajstinke. Osminko s pi-. ko igramo in štejemo na naslad nje načine:
Kaxo WTO 6ea nOJIOBJ1Ha J1 qeTBpTJ1Ha HOTa npO~OJI}KeHJ1 co TOqKa, J1'CTO TaKa J1 OCMJ1Ha HOTa'ra MO}Ke na ce npo~oJI}KJ1. Kaxo enaa OCMJ1Ha. oz; HOTaTa CO~P}KJ1 m~e nrecxaecersma, a TOqKaTa ja npO~OJI}KYBa oc MJ1Ha HOTaTa 3a Hej3J1HaTa no JIOBJ1Ha on TpaelbeTo, Toraw OCMJ1HaTa co TOqKa CO~P}KJ1 TpJ1 weCHaeCeTJ1HJ1. OCMJ1HaTa co TOQKa ce CBJ1PJ1 J1 6poJ1 Ha OBJ1e HaQJ1HJ1:
,121
r,
.fiC.al Ji~
71
eAS URA 'lAC
2~_0._ 8
1
$I1C°o 4§
3~
~~Et~·~~
~~~
122
72 .
CAS URA
'1AQ
3
JJI
l
~
.
t
.
..
. .
.
~
z
......;.
•
.
3
.
l
I-
l-
.
•
.~
I
..
e
e
-
~.
~ <
...
·
.
~
..
.
... ...
..
..
..
-.
.
.
--
3
. .
••
1
•
.
•
.
..
II"
II"
'
~.
!I'
e
2
e 15 --
~
~
.
..
~
15
.
t ··
.
.
•
lo
•
f
.-
~
~
-""""!!I
.
~ ..
.. f
?
e
. f f
f
e
e ci
e
~
.
..... ".
I
.
•
e ci
9
D
~.~
.. • ... ..
e
1
. • ,..
f
. • . . .
9
.
+ e
.
llt
•
a
1
.
OF
..
D
~
....
I
l-
e
t.
(
.
lt-
e
e:
e
•
J
...
•
".
•
•f
.".
e
_.
~
.
•
.
e
f
~
l-
.
-.
.. ..
.
..
"
•.
. 15
..
l
e
. J)
123
e
e
-. ta
9
e
,.
l
•
....
..
lt
9 D
e
~
e
,..
4 ~
..
e
e
e
5
~
~
,
.fL.".
.
~
e ~
e to .
(
....
.
Z
JJI
(
t
-
#Jj,
_.
_.
-
... ... -~
9
- .
e
I
.'
D
.
6
. ..
-I
e
9
-
(;
#Jj.
... ...
... .... ....
a,
e
~
(;
e
.
•
-
....
,
...
~
e
9
eAS
URA 'lAC
c.
o 124
_. ... ...
-
.
... e
' 73
e
•
#'
-fil-
.
-'
4-
··
... ... D
.. ..
et
~•
...
e
9
.
~
,
....
... ...
'tj
<
··
•
-fI:.'
. ..
tJ
2 -<
5
.
I; C:
e
,
'.
e
-
-
~
et
.
t:-~
3
··
.....
......
J .•
e
e
·
;
~9
e
1
.... ...
... ·
-
l"'"
e
-
-
~s
e
e- e
1
~
..
.,.
~ ~t ~
_.
••• •
..
.
-
...
c:,.....~ ~ g
74
e
e
-
-
"..
.
II 2. .
e»
.... ,..
e-
&...-o--c
e
. -
·
.,.
e
e
-
"*"
•••
.
;..
L.--=9
e
~
e
e
eAS
URA· 'lAC
OSNOVNA LESTVICA-SKALA
OSNOVNA LESTVICA-SKALA
OCHOBHA JIECTBJ1lJ;A - CKAJIA
(STUPANJ, STEPEN I TETRAKORD)
(STOPNJA, STOPINJA IN TETRAKORD)
(CT'YIIAH:., CTEIIEH J1 TETP AKOP,D;)
Lestvica-skala C-dura je os novna, a sve druge (koje će se kasnije učiti) su proizvedene od ove, osnovne.
Lestvica-skala C-dur je osno vna, vse duge, (ki jih bomo po zneje učili) pa so proizvedene od te osnovne.
Stupanj -
Stopnja -
položaj
Stupanj pokazuje položaj-me sto svakog tona u lestvici-ska li. On se obeležava rimskim brojevima. Na primer:
~
položaj
a crrre npyrx (Roa no Ke ce yxar) ce .H3Be~eHU nea.
JIO~Ha O~
Oryrraa, - nOJlo1K6a
Stopnja pokažepoložaj-me sto vsakega tona v lestvici-ska li. Ona se zaznamuje z rimski mi številkami. Na primer:
l)
O
.e-
O
.,
O
I
II
lIT
:&
y
TI
125·
C-~yp ~ecTBa~aTa-cRa~aTa e OCHOBlU1,
Crynars ja rraxaacysa nO~01K-' 6aTa - MeCTOTo Ha cexoj TOH BO .necraxnara-cxanara. Toj C~ 0~6e~e1KYBa co paMcRa 6poeBK Ha npiraep:
e
"
Iz ovoga se vidi, da je nota e na I stupnju-položaju, nota d na drugom, nota e na trećem itd.
Iz tega se vidi da je nota c na I stopnji-položaju, nota cl na drugi stopnji, nota e na tretji stopnji in td.
On OBa ce r.nezia, AeKa,HoTaTa e ce naofa Ha I nOJIo:lK6a, HOTa Ta d Ha BTopaTa, HOTaTa e Ha TpeTaTa J1:TH,
Stepen -
Stopinja -
Crenea - paerojaaae
razmak
razmak
PaCTojaHl1eTO Mery coceznnrre TOHOBH Ha JIeCTBI1~aTa, ce BH;" Ka crcnex, Crenenor e pacroja HHe Mery 6J1JIO KOj ABa cocenax TOHa Ha JIeCTBH~aTa, Ilocrojar ~eJIJ1; CTeneHH H nOJIYCTeneHJ1:. IIoJIycTeneHoTe HajMaJIOTO pa crojaaxe Mery ABa cocezraa TO Ha a ~eJl'I1OT crenen ,e pacroja HHe OA ABa nOJIycTeneHH, EBe npasrep KaKO BO C-.qyp JIecTBJ1: nara -CKaJIaTa ce pacnopeziaa ~eJIJ1:Te CTeneHJ1 J1: no.nycrene HHTe, l(eJII1Te CTeneHJ1: ce OA 6eJIe:lKaHJ1: co 111 a rro.nycrene HHTe co 1/2.
Razmak med sosednimi to Razmak između susednih to ni v lestvici se imenuje stopi nova u Iestvici, zove se ste pen. Stepen je rastojanje izme nja.. Stopinja 'je razdalja med ,dvemi (marksikaterimi) sosed đu bilo koja dva susedna tona u lestvici. Postoje celi stepeni j nimi toni v lestvici. So cele polustepeni. 'Polustepen je naj stopinje in pol-stopinje. Polsto manji razmak između dva su pinja je najmanjši razmak med sedna. tona, a ceo stepen je, dvemi sosednimi toni, cela sto razmak od dva polustepena. pinja pa je razmak od dve pols Evo primera kako su u C-dur topinji. Tu je podan primer ka lestvici-skali raspoređeni celi ko so vC-dur lestvici-skali stepeni i polustepeni. Celi ste razporejene cele stopinjein pol peni su obeleženi sa 1/1 a polu stopinje, Cele stopinje so zaz stepeni sa 1/2. namovane .z 1/1 pol stopinje pa z 1/2. .
% -e---/O~
o.
/'
"
S
I%,J[~. Celi stepeni se nalaze između I-II, II-III, IV-V, V':'VI, i VI-VII stupnja, a polustepeni između III-IV i VII-VIII stu-
('
~
;0.
""'7
~(),
7
Ji
pnja.
Tetrakord
Tetrakord
Lestvicu-skalu možemo podeliti, na dva jednaka dela sa po četiri tona i to: od I-IV stupnja, što se zove donji te-
Lestvico-skalo lahko podelimo na dva enaka dela, vsak ima po štiri tona in to: od I-IV stopnje, kar se imenuje spodnji tetrakord in od V-VIII stopnj e
trakor d i od V-VIII stupnja, što se zove gornJ'i tetrakord. kar se imenuje zgornji tetrakord. Oba tetrakorda imata enaOba tetrakorda imaju jednaki 'h ' l ko razvrstitev celih stopinj in raspore d ce l L l po ustepena, l . po stopinj, tj. dve cele stopinje tj. dva cela stepena i jedan po- in eno p'o lstOpI'n'JO. Sled'l pn, lustepen. Evo primera kako mer kako izgledata oba tetraizgledaju oba tetrakorda. korda. donji te;trakord spodnji tetrakQrd gornji ooJte1i TeTpaKOpa 4
.
, (I
zt'
""J
H"~Y~n~w
Cele stopinje se nahajajo med l-II, II-III, IV-V, V-VI in VIVII stopnje, polstopinje pa med II-IV in VII-VIII stopnje.
....
<)7
ElI
l(eJU1Te CTeneHJ1: ce aaoraar Mery I~II, II-III, IV-V, V-VI J1: VI-VII crynars, a no JIycTeneHJ1:Te Mery III-IV J1: VII-VIII crynass,
JIecTBI1~aTa CKaJIaTa MO :lKeMe Aa ja none.moee Ha .qBa eAHaKBJ1: AeJIOBU co no 'IeTUpl1 TOHa J1: TOO: ozr l-IV erynaa., WTO ce BUKa oOJte1i rerpcxopd J1: OA, V-VIII cryrrais, lUTO ce o J1 • BI1Ka zopex ~eTpaKop. ABaTa TeTpaKOp~ HMaaT e~KOB pacnopen Ha TTeJl'J1:Te CTeneHJ1: f-\ .... ... nOJIycTeneHJ1:Te, T.e. ABa ~eJII1 CTeneHJ1: J1 eztea nosrycrenen. EBe npasrep KaKO J1:3fJIeAaaT ABaTa TeTpaKOPAJ1:. tetrakorci zgornji. tetra kord. zopew TeTpaKOpO TA
+
~
,,---- ~Y~ ~'~'- -- --~-;;4.... Zs, 4 n o .e.-..../o -........./ / « , J """7 ~
7
%'
I
JI
11]1[
IT
11
------.. ~ ~ .... q (\:'-
'vL
I
~,
ft...
/0 ''VI
JI~][
Y
'!1TI
~W
+7\ ~
o" - - - - ~- - - -
.. .. .. .. -&
S,/ ~o!'?5:?-'/ ~~~~~~~'~'~~~/~~~~~~~ ~ N'
~y):fTI~-m
126
75
eAS
URA QAC
DINAMIKA
DINAMIKA
,Il)1HAMl1KA
Kao što se u govoru ili raz govoru može praviti razlika u jačini, da se viče, normalno go vori ili šapuće, tako i u muzici, sviranju na harmonici, može se svirati jako, normalnom ja činom ili tiho. Diferenciranje razlikovanje jačine u .muzici zove se dinamika. Dinamika je mera za zvučnu jačinu. Kod svi ranja na harmonici dinamika je zavisna od jačine razvlačenja iii guranja meha (levom ru kom). U našoj muzičkoj praksi, kao i u svetu, za obeležavanje di namike, uobičajeni su različiti izrazi i skraćenice iz italijan skog jezika. U dinamici su bi tne dve osnovne razlike a to su: tihu i j ako. Za obeležavanje raznih ste pena zvučne jačine-dinamike, upotrebljavaju se ovi izrazi i skraćenice :
Kot se v navadnem govoru ali pogovoru lahko naredi raz lika v moči samega glasu da 'se lahko vpije, normalno govori ali šepeta, tako se lahko tudi v glasbi, igranju na harmoniki igra močno, normalno močno in tiho. Diferenciranje-razlika moči v glasbi imenujemo dina mika. Dinamika je mera za moč zvoka. Pri igranju na harmoni ki dinamika je odvisna od moči raztegovanja ali porivanja me ha (z levo roko). V naši glasbeni praksi kakor tudi v svetu so za označavanje dinamike odomačeni različni izrazi in okrajšave iz talijanšči ne. V dinamiki sta bistveni dve osnovni razliki in to sta: tiho in
Kaxe WTO BO afiopynarsero J1.JIW paaroaopcr MOJKe .n;a ce rtpaarr pa3JIWKa BO jat.IWHaTa, na ce BWKa, HOpMaJIHO .n;a ce 360pyBa, WJIW nrenorn, TaKa W BO My3wKaTa, canpersero Ha ap MOHWKa, MOJKe na ce CBWpW CWJIHO, HOpMaJIHO WJIW TWBKO. ,Zl;W
Za tiho,
Za tiho,
piano - tiho pp pianissimo - tiše ppp pianissimo possibile -
p
najtiše
moguće
mp mezzopiano (mecopiano) -
po
lutdho
močno.
Za označevanje različnih sto pinj zvočne moči-dinamike se uporabljajo naslednji izrazi in okrajšave:
Za
Za jako, f
forte - jako ff fortissimo - jače !ff fortissimo possibile -
najjače
mezzojorte (mecoforte) -
polu
močno
jako Dinamički
izrazi i skraćenice važe od mesta označavanja do kr aja kompozicije (vežbe) ili do nove
dinamičke
oznake.
I
Dinamični
izrazi in okrajša
ve veljajo od mesta označeva nja do konca skladbe (vaje), ali pa do nove dinamične označit
kao dodatni, još i ovi:
veo Poleg teh izrazov se kot do datni uporabljajo še naslednji :
piu -
piu -
Uz ove izraze upotrebljavaju se
više
mena sempre -
uvek, neprestano
marcato (markato) -
več
meno -
manje
istaknuto, izrazito
sempre -
piano - TiIlBKO pianissimo - nOTiIlBKO ppp pianissimo possibile HajTiIlBKo WTO e MO:IKHO mp mezzopiano (Me~onillaHO) - nOJlYTiIlBKO
3a
forte - močno ff fortissimo - rnočneje fff fortissimo possibile - nalbol] močno koliko je mogoče mf mezzoiorte (rnecotorte) - napol
manj
vedno, neprenehoma
marcato (markato) -
pomembno, izrazito
127
THBKO,
P pp
močno,
f
moguće
mf
3a
p piano - tiho pp pianissimo - bolj tiho ppp pianissimo possibile najbolj tiho koliko je mogoče mp mezzopiano (mecopiano) - na pol tiho
CHJIHO,
forte - CiIlJlHO ff fortissimo nOCiIlJlHO fff fortissimo possibilE: aajcamro WTO e MO:IKHO mf mezzforte (Me~oepopTe) - nOJlYCiIlJlHO
,Zl;MHaMMt.IKWTe H3pa3M ·H xpa TeHKHTe BaJKaT on MeCToTo Ha 03Hat.IYBaIbeTo· .n;0 xpajor Ha KOMrro3wqMjaTa (BeJK6aTa) WJIW .n;o HOBaTa .n;wHaMWt.IKa 03HaKa. Co oaxe W3pa3M ce ynorpečy saar xaxo .n;o.n;aTHW, ynrre W
oaae: piu - noseke meno - nOMaJlKY sempre - ceKoraw, 6e3
npexanyaarse marcato
(MapKaTO) -
iIlCTaKHa,TO, W3pa3HTO.
Za dinamički naglasak pojedi nog tona obeležavamo oznaka ma: Cz
Dinamični poudarek posarne znega tona zaznamujemo z 02 načitvijo: .
[orzato _. naglasi ti označen ton
iz [orzato - poudarln zaznamovan ton siz siorzato
siz sjorzato _ ili
.D:J.fHaMJ1t.IKOTO narrracyean,e Ha OAAeJIeH TOH 1'0 0~6eJIe)KY saMe co 3HaKOSJ1Te:
>
iz [orzato - HarJIaCI1 03Ha1.IeH110T 't'OH sfz sirzato
ali> 1\
II. Za postepeni prelaz iz tišeg u
I1JI"!
>
" "
1\
Za postopen prehod iz bolj ti (krešendo) ali
3a nOCTeneHO npeMJ1HysaH>e ozr nOTJ1SKO Ha nojaxo: crescendo (1CpetUeHOo) HJIH
diminuendo
Za postopen prehod iz moč nega v bolj tihega : decrescendo, diminuendo (dim.) ali:
3a nOCTeneHO npeMJ1Hysa Fbe ozt rrojaxo Ha nOTJ1SKO: decre scendo, diminuendo (dim) HJIH
poco a poco piu-malo po malo
.poco a poco piu-malo po malo
jače:
•
hoga v močnejšega: crescendo
crescendo (krešendo) ili
Za postepeni prelaz iz jakog u
tiše: decrescendo, (dim.) ili
(rastući
76 •
ili popuštajući)
(rastoč ali popuštajoč)
I
poco a poco piu -. MaJIJKy no MaJIKy (3rOJI€MyBaH>e MaJIyBaH>e)
HJIH Ha
eAS
URA
'lAC
VAJE ZA DESNO ROKO V SPODNJEM IN ZGORNJEM
VEZBE ZA DESNU RUKU U DONJEM I GORNJEM
. TETRAKORDU Z DINAMIKO
TETRAKORDU SA DINAMIKOM BE:>KBJ1
3A
,D;ECHATA
PAKA
BO
,D;OJIHJ10T
J1
rOPHJ10T TETPAKOP,D; CO ,D;II1HAMII1KA
l~.~
P .
p -Q-
=
========::==---5
3~1I~
.
=======-
= =
==
5
.
6
.
.. ========.===========- 128
I
7
~'.
~,
I . I
.5
8~g
II
_
1
Z
_._~
3
~~_13
~
~~
------,=1
-'
5
12
1 3
. p
129
OSNOVNI INTERVALI
OSNOVNI INTERVALI
OCHOBHJ1 J1HTEPBAJIJ1 PacTojaHHeTo Mery 6H~O KOH zma TOHOBH BO ~eCTBH~aTa-CKa nara, ce BHKa UHTepBaJt. MH TepBaJH1Te no ronesrxaa ce BH xaar : npu..Ita, ceKyHoa, TepUsa, xscpru, KBUHTa, cexcru, cenru ..Ita u oxrcsu. OCHoBHHTe HH TepBa~H BO C-AYP ~ecTBH~aTa oxa.nara ce: kvarta
Rastojanje između bilo koja dva tona, u lestvici-skali zove se interval. Intervali se po ve ličini zovu: prima, sekunda, ter ca, kvarta, kvinta, seksta, sep tima i oktava, Osnovni interva li u C-dur lestvici-skali su: p~
npu..Ita
K13apTCI,.
...... kvinta 'KBUHTa,
...
•
Intervali mogu biti melodij ski i harmonski. Melodijski in terval je onda, kada se svira jedan pa drugi ton intervala, a harmonski, kada se istovreme no sviraju oba tona intervala. Sviranjem harmonskog inter vala nastaje dvoglas. Od svih harmonskih intervala-dvogla sa, najčešće se sviraju i upo trebljavaju terce i sekste.
77
MHTepBa~HTe
MOJKaT Aa 6H H xapMoHHCKH. Me~o~HCKH JiHTepBaJI HMaMe Torall1, Kora ce CBHpH e~HHoT na BTOpHOT TOH Ha HHTepBa~oT, a xapMoHHCKH, Kora BO HCTO npesre ce CBHPaT H naara TOHO BH Ha HHTepBaJIOT. Co CBHpe }beTO Ha xapMoHHCKHOT HHTep san HaCTaHYBa nsornacor. O~ CHTe xapMoHHC~H HHTepBaJIH ~OrJIaCOBH, naj-rec-ro ce CJiH paT H yrroTpe6YBaaT TePUsUTe H ztar
MeJ1'O~J1CKH
Ce'KCTUTe.
eAS
URA 'lAC
l~':ro
~
Intervali so . lahko melodijski in harmonski. Melodijski inter val je takrat ko igramo eden ton potem drugi ton inter vala, harrnonski pa takrat ka dar istočasno igramo oba tona intervala. Igranjem harmonske ga intervala nastane dvoglas. Od vseh harmonskih interva lov-dvoglasov najbolj .pogosto se igrajo in uporabljao terce in sekste.
VEZBE U TERCAMA
a
..
os:
b:822J
1
15
Z
3
..
1
Z
6
a
a
8
..
VAJE V TERCN!
BE)KBM BO TEPUA
..z a 8 ~ 82]~~b4ii~~ 15
a
2
1
'-------"""
15
'
3
3~e_~
'I 3 1
.. 2
S
a
3 1
S 3
4 130
3 1
I
C-DUR LESTVICA U TER.CAMA e-DUR LESTVICA v TERCAH C - A'YP CKAJIA BO TEPqA
.
~
2 3 11
Z
5
3 .-
Pažnja! nauči oba prstoreda napamet! Pozor! Navadi se obe prstni vrsti napamet! B1tu.AW1tUe{ Ha~J1: rJ1: ABaTa rrpocropeznr rrarrasrer!
i
i:
3
4>
3
2 1
3 1
~
5
3
~
3 Z II
Z
JJ
S'3 Z
3.-
'32 Z .Z 11121
3
+S
(srednja oktava) (cpezma oxraaa)
2
S
:
S 3
5 3
Z
~ 3
Zif
5
.-
S
2
Z
4
~~f
8 h
78 g~~ NE LUDUJ LELO
'lAC
Umereno
Zmerno
Y.M.epe1to ~
l
"
~ ~
~
tJ
p
..
,.
-
-
....
...
~
21"'"'3
-
~
t
··
~
·
.
.
I
I
m.f
..;
..
1
....
-
3 1
...
fl
(
( :• '
.
G
1
e 3
•
3
Z 1
-
... ... -
~
a5
9
131
4
3 1
..
Z
•
rl
... ....
..,..
e
e Z
1 I
...
3
1
.
I
-I
5
. ··
e
S 1
.!.
··
.. ..
I
9 q-
D
1
I
l-
... ...
... ... f
1
.....
r
9 ..
31
e
~
fi
3
-it
SRBIJA
. ....
e
9 ~
. 5
•
Ar
9
q
STADE SE CVJEĆE ROSOM KITITI Lagano Počasno
BOSNA
-Basna
z
~ 2
-<
t
3 Z
1
fl
tJ
p
..
--
..._.. ...
.............
e
--
.. Z
3
...
llt-
~
~
f
•
t
f
~9
3
~
mj
· . · ..........
e
e
"..
If-
-fl-
.. 2
5 3
-
Z
··
"-'"
~
e
5
Z
1 1
3 1
e
e
-
r ......
e
3 1
e
e
f
ZA TEBE MARIJA
Umereno Zmerno Y.M.epeno
DALMACIJA
2
1
"'.f
3
F
q
9
f
9
D
9
ci
9
5 3
'15
a
3
1
3 1
9
D
9
OD
132
9
e
e
e
e
79
Počasno
mp
.
OH, OH URA ŠE BIJE ... SLOVENIJA
BasHo
1
~v ~
Lagano
'lAC
3
tJ
l
eAS URA
-
e
~.
1
. ...
... ... ~
e
......
.... -
I-
l~9
e
Go
~
1
.. a~
......
I- •
-
D
g
5
9
3
e
e
e
e
..
,,,
5
~
....
-..
'"
o
~
......
~
e
......
o o
.... . . ..
. of*" ..,..
e
DS
e
--
..".
o
-
....
9
..
~,.
T
t
(
3
~
~.
t;....- .......
~
e
L-..
e
-
e
e
SAVILA SE BELA LOZA VINOVA ... Zivlje Bolj živo
SRBIJA
..
Z
TIO:JICUBQ
1
3 1
2 e
e
e ~
( ~
1
.
.
tJ
.
...... .....
e
'e;
e;
e
o
•
3 1
.. --...-
53
!
3
-. c:;....
1
2
1
-
.. .........
........
e
133
e
I .~
-
..
........ e e
- l-
~
o o
I
.
80
eAS
URA 'lAC
.
PRIJATELI, ZDAJ VESEL' BODIMO
Zivlje .: Bolj živo IIoJICUBO
3 1
~
(
l
S 3
...
.
3 1
Z
••
1
.
-'
..
SLOVENIJA
11.
-
··
t
ef
..
~
.
•
•
.
4J]I
• ~
.
~
ej
~
( tl. -<
..
i
.Z
··
mj
·
e
e
,
..
.....
.
.t-
-
l~
~
~
~
---- ......
.~
~
e
e
-
e
e
ci
....
.. . e
-
.
.
. .
I-
I-
~
- ..
ef .-
-II-
-i~
•
-
-
..
I
~
.
1
~ 3 1
1
• ·
·l
I
~
e .c
z
-
(
.1
....... .......
........e ........
e 1.2 .~
••
...
jj. e C
e
C'
jj-
·
........
~
·
e
e
DAVAJ ME MILA MAMO ... MAKEDONIJA
~
2.
..
~
tj
..
5
8 1
f
fl
...
•
-
C
e
-
ci
e
-
• I:---,f
F
.Z
5 3
ci
. ...
"'--./"
"":f
-
e
134
.
8
I
.
.. ~ Z 1
<:»:
-I
..........
.-.
z
""
(~
-, .J'-'
•
~
a-
··
9
...... c.
•
-
e
toj
-.;;IT
·
mJ
-Đ-
81
..
~:
.. ·
e
e
.
··
-
......:.
3 1
Z
----
""--
.... ·
1-:
.
.
,..
9
lS
.. .
lS
3
3~I
. . '-~
~
.-.
1
.f
D
-
3
~I
r
•
-
e
e
3
CI
.-.Z
3
1
2
..
··
. .. .. ....... 3
~
(
~
-~
Q'
(
I
~
I
.-. z
~
~
.
...
....
..
~
••
...... e e
~
·· ·
ee
eAS URA 'lAC
VEZBE
lS
1
I
lS 1
ii
u
SEKST.AM~
B~H
lS 1
BO CEKCTA
lS
15 .
1
1
I.: I: :1 I~~~~~~§~g~
. . 1 12..
..
l
~:I
6 135
51
5
6
6
6
51
1'1.
6
5
1 11 .
9 5
lO~#
5
5
fi
11~C ~~:~~'.~ e -,n;YP
C-DUR LESTVICA V SEKSTAH
C-DUR LESTvICA U SEKSTAMA
5
4
2
I
CKAJIA BO CEKCTJ1
4
5 2
1
l
1
I Pažnja! nauči oba prstoreda napamet! Pozor! Navadi se obe prstni vrsti napamet! Buu.M.auuel .HaY'iH ra- ABaTa rrpocropeznr nanasre-r!
82 4 l
'" t
eAS
URA "lAC
fi
~
-
...
.
~
e 5 1
~
~ ,JI
l
I
tJ
.
I
...
..
• e
•i=
J •
...J
e
G
-
•
I
I
....
-
J
I
i.
I
-
I
e
f
.
I
I
... Cc
e
&9
e
li I
--
... ... ... •.
... •'F
2..
I
I
I
f
•
I
. fr' 136
Cc
I
I
. -fil
e
9
1' 2. I
J
I
~
e
... ... e
Go
e
I
.,.
.-
. e
e
..a ~
9
... -e
e
e
2 e
e
9
e
D
e
e
e
'5
1
e
D
9
e
5
e
e
e
e
3 'C
~
~
e
..
•
f
..I
I
I
t
'<
( .
'* •F
e
....
...... ci'
f
e
q
e
e
f
"
I
--
...
e
9
F
& 1
...
..
e
J
I
... ...
I
1 .
... ...
I
e
J)
9
e
f 137
e
83
'1A~
Baeuo .
SRBIJA
fi 1 . ~.
fi 3
""
·
·4
e
e
e
"
"li
~
·
I
e
•
e
~
•
..
....:
e 1. 2 1
...
.... -.
9
f
... ! .. _a
....
e
g
D
f
9
n
...
~
~tt
...
....
e
6 1
.j.~
~
...
p
3 1
2 1
~
.j. ... ., -
( tJ
l
NA TE MISLIM ...
Počasna
.
~
fl
Lagano
eAS URA
I
. e
9
J)
.
....
.
.. ..
= e
e
YAepeH.O
1
•
...
---
e
e
1
e
4 ··
e
6
1
•
..
AMERIKA
2
~
..,...
OH, SUZANA ...
Umereno Zmerno
.
/"\
e
... -
• .•
.
...
• . I:---e
-
.....-
e
e
r--I
..
...
• ...--
~
e
e
138
e
(f
e
~
•
I
.
-
e
.. .. e
.
e ~
e
I
( to
.
~
.... mf
.
:::
-<
-
1
84
..
-
........ e
e
eAS
,......,
6
..
S
..
.....
.j.
~
.,
~
.,
-
e
e
1
...
-
.
I
.........
e
l
.
..
• ~ e
e
I"""'""'-.
~
e
e
·
. ... ·· e
BILJANA PLATNO BELESE ...
URA 'lAC
Lagano
MAKEDONIJA
Počasno
Ba B 11.0 1
Z 1
p
l
e
e
e
e
9
f 5 ~
~< ~ (~-
~
.1
..
.'"'"'.
... ...
........ e
e
p
(f
•
J
..
1
1
_I
-....-
.. ...
....... e
9 139
5 1 -I
e
e
e
F
f
e
e
e
t I
1
.....
... ...
..
.. Đ-
e
e
e
LEPE TI JE, LEPE TI JE ...
Zivl.ie Bolj živo
HRVATSKA
ITOJICUBO
2
e
CT 9
9
tj
TEMPO
TEMPO
TEMIIO
Tempo je vremenska mera ko jom izvodimo neku vežbu, kom poziciju ili pojedine njene de love. Za obeležavanje tempa u potrebljavaju se italijanski iz razi i skraćenice. Postoje tri osnovna tempa: /,agani, umere ni i brzi, od kojih svaki ima svo je nijanse.
Tempo je časovna mera s ka tero izvajamo kakšno vajo, skla dbo, ali pa njene posamezne dele. Za označevanje tempa se uporabljajo talijanski. izrazi in okrajšave, So tri osnovna' tem pa: počasen, zmeren in hiter od katerih ima vsak svoje odpen ke.
Tesmo e spexeacxa MepKa co Koro ja J13Bep;yBaMe nexoja Be}K6a, KOMn03J1.I.V'1ja J1JIJ1 onezr HJ1 Hej3J1HJ1 p;eJIOBJ1. 3a, ončerre xcyaaiee Ha Te.MnOTO ce ynorpe 6YB..aaT J1TaJIJ1jaHCKJ1 J13pa3J1 J1 KpaTeHKJ1. Ilocrojar TpJ1 OCHO BHM ressna: 6aBlw, y.MepeKO M 6p30, op; KOM cexoj J1Ma CBOM HMjaHCM.
Lagani tempo
Larqo Lento -
široko sporo,
Larao Lento --
razvučeno
Adagio (adada) -
Grave -- teško
Počasen
lagano i
ozbiljno
tempo
širok~
počast, razvlečeno
BaBHO TeMno:
Laroo Lento --
111l1pOKO 6aBHo,
pa3BneQeHO
Adagio (adada) -- počasi in resno
Adagio (aoaio) --
Grcwe' -
G1'ave --
težko
140
TelllKO
neCHO 11 Cepl103HO
Umereni tempo mirno, umereno
Andante Andantino Moderato Allegretto -
Zmeran tempo hodajući
Andante -
nešto brže od Andante
mirno, zmerno hoja
Allegretto -
Ml1pHO, YMepeHO qeKopejK~
Moderato -
zrnerno zmerno živo
Moderato -
Brzi tempo
Andante -
nekaj hinje od An dante
Andantino -
umereno umerem živo
YMepeHo TeMUO: počasna
.yMepeHO
Andantino Allegretto -
HUer tempo
Allegro - brzo, živahno Vivace (vivače) - užurbano Vivo - živo, brzo Presto - vrlo brzo
KROZ
'lAC
roxoc
yMepeHo
JK'UBO
BP30 TeMUO:
Allegro - hitro, Živahno Vivace (vivače) - podvizno Vivo - živo, Miro Presta - zelo hitro
85 ~~~
nočpao
HelllTO
Allegro - .6P30, :lK11BO Vivace (Buaa1ie) - sačpaaao Vi vo - :lKI1BO, 6P30 Presta - MHory 6P30
NEMU
Andante,
t'
~
~
r
...
~
-<
.
~
I
J
•
P.
...
4
~
-
.. ..
"
e
G
4
"
•
~
o(
•
t-
m.f
•f
•
f
~
~
~
1
1
e
..
.. ...
e
e
-
..
~
e
I
1
..g..
e
...
.. .. e
Z
. ..
•f
e
I
.
I.
.. .. f
f
I
.
.".
l
•
G
..
6
l
9
' -I
.. .. •
-
.
·1
to
...
o
•
1
Z
. SRBIJA
f
- -
•
.
-Bo
e
9
e
....
e
141
...
.. .. e
e
e
AL' JE LEP, OVAJ SVET ...
,Allegretta /\
~ 2
MAĐARSKA
Z
>\ Z
t..
1
...
""ef
··
~
,..
~
~
' .. .. 3
.. ...
e
~ ~
·
..
3
. ·
·
.... .... ....
,..
-<
'tJ
. ·
·
'.' t.
4 ·
-
...--
~
.
• ·
!
•
•
~
-I-
l
..,
.
l-
I-
l-
I
r-
r
.
f
il'"
~
,.,
e
...
•
~
f
f
~
~
~
f
,..
.. -
~
Z 1
..
... -...
... .. .. ~
e
1
I
I
l-
• .. . 1
.. l-
.. . ..
e
...
e
. -
5 8
. .
•
~-
Z
~
Z
......
•
f
......
,.......
'
.
f
~
f
.........
O,J
3 1~
~ •
(
... -
f
......-II.
f
'"
,..
e
~ I
.""
e
e
.~
.
C
2
tf
e
'"
,..
1
~
e
1
,'
Z
,.,
~
e
,.
.--..
1
5
I
..
e
9
...
..
·
·
·
e
(j
AKORD
AKORD
AKOP,ZJ;
Akord je istovremeno zvu čanje najmanje tri tona razli čite visine. Akord može da bu de trozvuk, četvorozvuk, pe tozvuk itd. Ako jednovremeno zvuče tri tona, onda je to tro
Akord je istočasno zvenenje najmanj tri tona različne viši ne. Akord je lahko trozvok, štirizvok, petozvok itd. Ce isto časno zvenijo tri tona takrat je to trozvok, štiri tona-štiri zcok, pet tonov-petozvok itd. Ce zvenijo istočasno toni e, e in g, takrat se ta akord-trozvok imenuje kvintakord v C-duru. oziroma C-dur. Imenujemo' ga
AKOPA e HCToBpeMeHo 3BY'ie a.e Ha HajMaJIKy TpH TOHa co pa3JIH'iHa BHCO'iJ1Ha. Axopzt MO }Ke na 6HAe TpJ13ByKOT, xerpx 3ByKOT, neT03ByKoT, HTH. AKO HCToBpeMeHo 3By'iaT TpH TOHO~ BH, Toraw Toa e TPU3By'K, 'ieTH PJ1 TOHOBH - 1teTpu3By'K, ner TOHOBH - neTo:1By'K J1TH. AKO HCToBpeMeHo 3BYQaT TOHOBHTe e, e, H g Toranr TOj axopzt ~J1- ' 3ByK ce BJ1Ka 'KBU~Ta'Kopd BO C-.rtyp, O.rtHOCHO C-,ttyp. KBJ1HT
zvuk,
četiri
tona-četvorozvuk,
pet tonova-petozvuk itd. Ako jednovremeno zvuče tonovi e, e i g, onda se taj akord-trozvuk zove kvintakord u C-duru, od
142
nosno C-dur. Kvintakord se zove zato što 'mu je razmak od osnovnog tona e, do g, inter val kvinta. Kvintakord u C-du ru se sastoji od intervala pri me, terce i kvinte. Primer: '
kcintakord zato, ker ima raz
mak od osnovnega tona c, do fl, interval kvinta. Kvintakord
v C-duru je sestavljen od inter vala prime~ terec in kvinte. Pr.:
axopzr ce BJ1Ka aaroa urro; pa cTojaHJ1eTO ort OCHOBID10T TOH C, .n;o g, e J1HTepBaJ1 Ha KBJ1H T,a. KBJ1HTaKop.n; BO C-.n;yp ce COCTOJ1 0A. J1HTepBaJIJ1Te npU.Ma, Tep4a J1 'lC8U'H.Ta. IIp: '
C-dur: C-.u.yp
:l
'trozvuk trozvok TpU3Sy'IC
To je osnovni položaj kvin takorđa u C-duru, ali taj polo žaj može da se promeni obrta jem. Ako se terca uzme za naj niži ton, kvinta za viši, a pri ma za oktavu viši (i bude naj viši ton), onda se to zove I ,'obrtaj. Pošto je u prvom obrta ju najveći razmak-interval se:" ksta, to se još i zove seksta kord. Ako se napravi još jedan obrtaj i kvinta uzme za najni ,ži,prima za viši, a terca za naj '.~ viši, onda se to zove II obrtaj
,~~:l1rkvartsekstakord.
"~'::"~Evo akorda-trozvuka 'u C-du ru sa nazivima, obrtajima:
položaj ima
To je osnovni položaj kvinta korda v C-duru, ampak se 'lah ko ta položaj z obratom spre meni. Ce se terca vzame kod najnižji ton, kvinta za višji, pri ma pa za oktave višji (in posta ne najvišji ton) potem je to I obrat, Ker je v prvem obratu največji razmak-interval seks ta imenujemo ga še sekstakord. Ce se naredi še en obrat in kvin ta vzame kot najnižji, prima, kot, višji in terca kot naj višji ' ton potem se to irrtenuje II ob rat ali kvarteeketakord; Sledi akord-trozvok v C-du ru z nazivi, položaji-obrati;
Toa e oCHOBHaTa' nOJIo2K6a Ha KBJ1HTaKop.n;OT BO C-.n;yp, HO raa nOJIo2K6a MOJKe J1,n;a ce npOMeHJ1 cocBpTyBaJbe. AKO repuara 'ce aesre aa HajHJ130K' TOH, KBJ1HTaTa aa nOBJ1,coK, a npasrara sa ' oreraaa nOBJ1COKO (J1 e HajBHCoK TOH), Toram Toa ce BnKa I aaspryaaa-e, KaKO BOIlPBOTO aaapryaarse najro JIeMOTO paCTojaHJ1e-J1HTepBaJtOT e ceKCTa,Toa ymTe ce' BJ1Ka J1 ' Ce'ICCTa'IC0pO. AKo ce nanpaaa ynrre eznro aaapryaaise J1 KBJ1H rara ce sesre aa HajHJ1CKa, npH MaTa aa nOBJ1COKa, a repuara aa HajBJ1COKa, Toralll Toa ce BJ1Ka II aaspryaaa,e H~J1 'lCBapTCe'ICC Ta'ICOpO.
sekstakord
kvartsekstokord.
Ce'ICCTa'ICOpO
'IC BapTCe'ICCTCI'COpO
~
-3m6> ~.:.
~
II obrtai obrat 3aBpryBaJbe
I obrtaj ,obrat.
osnovni položaj oCHoBHaTa nOJIo2K6a
saapryaarse
86
eAS
'
EBe rH aKop,n;HTe-TpJ13ByKOT BO C-,n;yp CO Ha3HBJ1Te, nOJI02K 6J1Te ,- aaapryaarsara:
'VEZBE U e-DUKU SA AKORDIMA, VA.1E V e-DUKU z AicORDI: ' , ~EJlCBH BO e - ~l'P OO' AKOP.QI
URA 'lAC
6 2 1
IS
a 1
§
6
fi
i . =
5
f
3 1
I 8
f
lS
ti
5 5
i
143
a1
15
2
15
a 1
.s
5 5 3
6
5
65
i
~
f
ff
5
5
5
5
f
i
5
5
i
f
3
5
5
i
i
6,e~i~
C-DUR LESTVICA V AKORDI H
C-DUR LESTVICA U AKORDIMA
5
5
s
s
7~~ ~ eAS
s
s
5
5 Z 331
~ ~
zgz
Z
Z
87
C - ,IlYP CKAJlA CO AKOP,IlJf
TIHO NOĆI MOJE ZLATO SPAVA
URA 'lAC
SRBIJA
5
Z
1 e 5
t
~
F
KAJ NAM PA MOREJO."
Allegro moderato ~
~
,
2<
to
"2 1
I
1-I
1
-
-
Z
~
...
e
.
2
1
.,.
5
5
5 Z
.... .... ....
"'if
f
---
Lo.
.
-
..,..
=
--
SLOVENIJA
5
Z
.,...
1
.' ~
-G 144
lc
l
• •
• ... 9
5
3
i
2 1
" . .. ..
~
V
...
~
(
..
I of.
1
..
.. ..
-
fi
i I
2
3 112..1
4
1
..
.: • ... =
. .... ...
....
9
s
3 2
--
v
11-
111-
e
.
I
-
.
--
mj .e-
. C
e
e
BRE DEVOJČE ...
Adagio :I
3
1
fi
.-.
l5
S
3 1
2 1
1
:I 3 1
SRBIJA
Allegro moderatQ
.-.
~.-.
Z 1
f
3 G
5 3
e;
e
e
f f
4 2
9
e
88
ct
eAS
URA 'lAC
KOUKO KAPLJIC, TOL'KO LET ... SLOVENIJA
Moderatox
~.
l) e
1
1
........ .... ... ..
....
,
Z
3
Z 1
~
«5
5
mJ e
e;
:I
..
-;I'"
..
-
. .. ...
f
F
f
1
I
-
--
9
CI
e
.
.... p
...
1
e
e 145
.......
9
Z
e
2
1
e
I
.
~-
S
a
9
2 1
e
s
',·1
1
.
.-
I_ 03
3
1
li
.-. z
fi Z
e G
DEVOJČE, PLA VOJČE ...
VOJVODINA
Allegro moderato
2
( .(
~
"
5 21
5
_
..! _
1...01
tJ
•
.
e-f
f
........ 3 1
...
-
-~
e
e
•
.et-
~
f
f
e-
5 3
e
l
..
.
~
.."..
-
e
ll-
.-
I~
l:---
lt D
. I
I
-..;;;:
e
e
e
I"
II
1
.
{f
.
I-
e
e
RED RIVER WALLEY ... AMERIKA
Allegretta 5 3 1
3
5 1
5 2 1
5
3 1
1
p
5 3 1
1
AGOGIKA
AGOGIKA
AfOfJ1KA
Agogika je postepeno ubrza vanje ili usporavanje tempa. Evo najčešćih izraza i skraće nica:
Agogika je postopna pospe šitev ali zadržitev tempa. Naj bolj pogosti izrazi in okrajševe za agogiko so:
Arorxxa e nOCTeneHO 3a6p3Y
saa,e J1J1J1 aačaaysaa,e Ha TeM'
rroro. EBe rJ1 HajQeCTJ1Te J13pa'
3J1 J1 KpaTeHKJ1:
ritardando (rit.) -
zadržavati
zadrževati
ritardando (rit.) -
u tempu
BO TeMnOTO
ritenuto (riten.) - naglo usporiti rallentando (ral!.) - usporavati allargando (allarg.) --.:. postepeno sve
ritenuto (rit en.) naglo zadržati rnllentando (rall.) - zadrževati allargando (allarg.) - postopno vse
šire mena mosso - manje živo aeeellerando (acce!.) ubrzavati stringendo (string.) - ubrzano,
širje mena mosso - man] živo aeeellerando (accel.) -'- pospeševati stringendo (string.) - pospeš no,
stretto -
stretto -
ILI FERMATA
Evo i trećeg načina za pro dužavanje notnih vrednosti. Ako iznad ili ispod neke note stoji ovakav znak r':\ onda se' ta nota produžuje na neod ređeno vreme. Ovaj znak za produžavanje notnih vrednosti zove se korona ili fermata. eAS
onezmaur
rallentando (rall.) allargando (allarg.) -
nocrerreno ce nounspoxo
meno mosso - nOManKy :mI1BO accelleratuio (acce!.) ~ aačpsyaarse stringendo (string.) - 3a6p3aHO piu mosso - ITOBeKe :mI1BO stretto - 6P30, o,n;e,n;Halll
KORONA ALI FERMATA
KOPORA J1JIJ1
To je tretji način za nadalje vanje notnih vrednosti. Ce sto ji nad noto ali pod noto takšno znamenje r':\ se ta nota po daljša a nedoločen čas. To zna menje za nadaljevanje notnih vrednsoti imenujemo korona ali
EBe ro J1 TpeTJ10T HaQJ1H 3a npoztonacynaa,e Ha HOTHJ1Te Bpe.n;HoCTJ1. AKO nan J1JIJ1 rrozt aexoja HOTa CTOJ1 BaKoB 3HaK' r':\ roranr Taa HOTa ce nponon xcysa Ha aeozrpezreno spexre. OBOj 3HaK aa npononacyaaa.e Ha HOTHJ1Te Bpe.n;HoCTJ1 ce BJ1Ka 1COPO'fta J1JIJ1 epep.MaT.
[ertnata.
RASTI, RASTI, ROŽMARIN ...
URA 'lAC
SLOVENIJA
fi
fi S
t
eJ
l
e
1
l..
t\
e
e
S
l • '!'
,~
••.
... - = ...
mj=
'21"
5
S
e
• .... ...
p
G
t:'\
e
9
e
~
toJ
4 .
••.
. P-==== ...
e'--'
'" •
2 1
1
............
•
f
e
... 5
S
1
e
... !
• 5 '" ,3 Z
+ ...
3 Z
!
..
mJ
~
5 3 1'\
ce
aačaayaarse
Allegro moderato
~
,n;a
3a6aBli
bolj živo nujno, naglo
piu mosso _
više živo žurno, naglo
89
.ritenuto (riten.) -
podvizno
užurbano
piu mosso -
~ORONA
,n;,a ce aanpxcyaa
ritardando (rit.) -
v tempu
1
el
~
.. e
e
.-.
... Z
..
~.
i- l
~
e
2 1
,~
:p
f
5
·· ef
..
e
e
·
e
,
.-. 5 ' 5 r-:-'2~_ _ ~'---~--.---r---- 4 j 1 1.,.1 3 2 II I I
lrt.1 .
- ... -
... ..
...
e
9
147
e
e
e
•• ...
..
,·;6. - - -
.,.
~
e
• e
e
AOl LENKA ...... Moderato
SRBIJA
.-.
_.
~
~
2
)
t
P
~
~.
~
tJ
-<
..
~
~
5
. -
tJ
.
. m.!
K ...3~~~
..
15
a
1,r-1
..
... ...
.
... ...
-fl
...
_..
•
5
_ e .2~3
mJ
... ...
3
1
:
.
-a.
z:
:
'*' •
C
e
1
_ iI!i
......
e
90
~
e
= : ... • •
y
~
... ..-
e
1'.
.
~.
.....
e
e
2/-
4~ 1 .. _
Z 3 1;...... 1
3
,.
5
1
.. ...
II
3
~
Z,.... -
...
~
C·
-
e
•.
~-
1
...= •z"""'
1
:
3
1~
1
:::;.
e
.
.....
1~
.. .....
,·it. _ - - - -
...
e
e
cf
A-: I"""
9
eAS URA 'lAC
U GORI RASTE ZELEN BOR
Moderato
l
.-.
Z 1
148
...
5
Z 1
SO PTIČICE ZBRANE
SLOVENIJA
Allegretta l
fl
~
5
.
..
2\
••.
.....
.f =====---
.
··
(
~
-
~
~
...
l
, _. tJ
••.
C
...
··
...
. .a
.
I
.
p
·
~
C.
e
e
~ ........
l
~
~ . IC;
.....
o
111..1"':'\ l
e
.i" zl
3 &-;
.f==---= P.
~1iiiiI""'"
3
I
T ~
.
2-
l
... I!'l
5
l
"Z
Jf..=-, ~
e
3
l
.a.:
c~C
3 l r.\
5
Z
S
p
c. e
5
6
i
Sl
.
.
~
Z l
.
.:..
.
......
l
......
~
~".
e
S l
~
I
•
"
.......
"z
~
....
e
6
l
3
======--
7I&j ==
a
fl
~
\
(
l
...:
...
z
3
2
l
"p
,-~
e
--=- (i
e
_.
I'""
~
...... .
! l.:
..
~-
p
.1=
··
1
l
-
.
.i""
•0
~~
149
.. ..
.,-.,
e
s ~
:JI
6
!
5 ~
..
1·ii. ___
••
1:---.....
e
i
f':\ I
~ e
e
SADRZAJ
Str.
Predgovor . . . Predgovor izdavača . Harmonika TEORIJSKI DEO, zvuk, ton, muzika note Muzička azbuka, notni-l inijski sistem. Ključevi, ako lada Beleženje nota po G-k~juču, oblik nota Trajanje, brojanje i sadržaj nota Pauze, oblik i trajanje . Takt itaktica Znaci završetka. . . . . . . . . Objašnjenja o instrumentu, izgled harmonike i nazivi glavnh deova . Kako se proizvodi zvuk-ton Tabela desne klavijature (prima) Tabela bar klavijature. . . . . . . Objašnjenje o prstoredu i označavanje basova Brojanje itaktiranje Rukovanje instrumentom o • • • • • Razvlačenje i vraćanje meha harmonike, važ na napomena PRAKTICNI DEO, vežbe za desnu ruku 1 čas ce! e note . . 2 čas, 3 čas, cele note i pauze, polovine note 4 čas, polovine note i pauze, polovine i cele note, 5 čas, četvrtine note, četvrtine i po lovine note. . . 6 čas, četvrtine, polovine i cele note, 7 čas . 8 čas, 9 čas, vežbe sa četvrtinski m i polovin skm pauzama . . . 10 čas, vežbe za levu ruku sa osnovnim baso vima, II čas Vežbe sa durskim akordima, 12 čas. . . Vežbe sa osnovnim barovima i durskim akor dima, naizmenično i zajedno 13 čas Vežbe za desnu i levu ruku zajedno, 14 čas 15 čas 16 čas . Znak za ponavljanje-repeticija, 17 čas. lB čas . . . . . . . . . Vež.be u drugoj-srednjoj oktavi (od c"_g"), 19 cas Objašnjenje o prstoredu, takt 2/4 dve četvrt' ne 20 čas 21 čas . Produžavanje nota sa tačkom 22 čas Takt 3/4 tri četvrtine 23 čas 24 čas Osmine note i pauze 25 i 26 čas 27 čas . . . . 28 čas . Produžavanje četvrtine note sa tačkom, 29 čas Osminski taktovi, % i 4/8 30 čas 31 čas Artiku'acija 32 čas 33 čas 34 čas oo
•
•
•
.'
•
:
o
•
•
•
•
•
o
•
•
o
o
o
•
•
•
•
•
•
o
•
•
•
Str.
1 2 4 6
35 čas . . . . . . . Produžavanje notnih vrednosti sa lukom-ligaturom . . . . . 36 čas o
70
•
71
37
73
o
7
•
•
čas
Dodata nota a, 38 čas 39 čas Dodata nota h, 40 čas 41 čas Lestvica-skala C-dura, 42 čas . . . . . . 43 čas C-dur lestvlca-skala (od c"-c'), 44 čas 45 čas Takt 6/8 šem osmina 46 čas 47 čas D. C. al Fine, 48 čas Prima volta i Sekonda volta, 49 čas Predtakt. 50 čas. . . . . . . 51 čas, vežbeza levu ruku sa 4 prsta. 52 čas 53 čas Sesnaestlne note pauze 54 i 55 čas 56 čas . 57 čas 58 čas 59 čas . 60 čas, šesnaestine i osmine note 61 čas 62 čas 63 čas . . . Naizrnenlčni basovi, 64 čas. 65 čas 66 čas
8 II 10
11 12 13 14 15 16 17 18 19 19
o
21
o
o
•
o
•
o
o
•
o
•
•
•
•
•
o
•
•
oo
22 23
26 27 29 30 32
fj7
čas
Osminske triole 68 čas 69 čas 70 čas . . . . Osmina note produžena sa tačkom .
33 35 38 40
71
43
72 73
45 46 47 48 49
čas čas čas
76
•
•
čas
Osnovni intervali, 77 čas C-dur lestvica u tercama 78 čas 79 čas ' 80 čas . . 81 čas, vežbe u sekstama . C-d~r lestvica u sekstama, 82 čas . 83 cas 84 čas Tempo 85 čas Akord 86 čas, vežbe u C-duru sa akordima
51 52 5~
54 56 53 60 61 62
o
•
•
•
o
6~
65
8'7
66
•
o
o
o
•
•
69
151
•
•
čas
88 čas Agogika, korona ili fermata, 89 90 čas
et
72 75 76 78
79 81 82 83 85 86
87 88 89 90 92 94 95 96 98 99 100 102 103 104 106 107 108 110 III 113 114 IJ6
117
118
119 120 121 122 12~
o
74 čas. osnovna lestvica-skala, stupanj Stepen, tetra kord 75 čas, dinamika
50
•
čas
124 125 126 127 128
HO 1~1
133 134
135 136 138 139 140 141
142 143 144 145 147 148
VSEBINA
Str.
TEORETSKI DEL, zvok, ton, glasba, note G.asbeni črkopis, notni črtni sistem . Ključi, akolada . . . . . . Zapisovanje not po G-ključu, oblik not Trajanje, štetje in vsebina not Pavze, oblika in trajanje Takt in taktica . Znamenja za konec . Pojasnila o inštrurnentu, podoba harmonike in imena glavnih delov Kako se pro.zvaja zvek-ton Tabela desne k: aviature (prima) Tabela bez klaviature . ... Pojasnila o prstni vrsti in označevariie basov Stetje in taktiranje . . . . Manipuliranje z inštrumentom . Rastegovanje in vračanje meha harmonike, značilna pr~pomba
PRAKTrCEN DEL, vaje za desno roko, 1 ura, cele note . . . . . . . . . . 2 ura, 3 ura, cele note in pavze, polovice note 4 ura, po ovice note in pavze, polovice in cele note, 5 ura, četrtinke note, četrtinke in polovice note . . . . . . . . 6 ura, četrtinke, polovice in cele note, 7 ura 8 ura, 9 ura, vaie s četrttnskirn in polovičnim pavzami . 10 ura, vale za levo roko z osnovntmi basi, II ura ..... Vaje z durskimi akordi, 12 ura . . . . Vaje z osnovnlmt basi in durs kimi akordi, izmenično in obenem, 13 ura . . . . Vale za desno in levo roko obenem, 14 ura 15 ura 16 ura . . . . . . . . . . . Znamenje za ponavljanje-repeticija, 17 ura lB ura . . • . . . . . . . . Vaje v drugi-srednji oktavi (od c"_g"), 19 ura Pojasnilo o prstnl vrsti, takt "/. dve četrtinki 20 ura 21 ura . . . Poda' jševanje not s piko 22 ura . . . . Takt %, tri četrtinki 23 ura 24 ura . . Osminka note in pavze 25 in 26 ura 27 ura 2B ura . . . . .. ... Podaljševanje četrtinke note s piko, 29 ura Osmin ski taktovi, 3/S i 4/S 30 ura 31 ura . Artikulacija 32 ura 33 ura 34 ura 35 ura
Str.
1
Predgovor
Predgovor Izdajatelja
Harmonika
Podaljševanje notnih vrednosti z Iokorn-Iiga turo
36 ura
37 ura. •
Dodana nota a. 3B ura
39 ura Dodana nota h, 40 ura
41 ura
Lestvica-skala C-dura, 42 ura
43 ura. .
C-dur lestvica-ska1a (od CO-c"), 44 ura
45 ura . . . .
Takt 6/S šest osmink
46 ura
47 ura
D. C. al F:ne, 48 ura
Prima volta in Sekonda volta 49 ura .
Predtakt, 50 ura. . . .'. .
51 ura, vaie za levo roko s 4 prsti •
52 ura
53 ura . Sestnajstinke note in pavze 54 in 55 ura. 56 ura 57 ura 58 ura 59 ura . . 60 ura, šestnajstinke in osminke note 61 ura 62 ura 63 ura Izmenični basi, 64 ura 65 ura 66 ura 67 ura Osminske triole 68 ura 69 ura 70 ura Osminka note podaljšana s piko 71 ura 72 ura 73 ura . . . 74 ura, osnovna Iestvica-skala, stopnja Stopnja-razrnak, tetrakord . 75 ura, dinamika 76 ura Osnovni intervali, 77 ura . C-dur lestvica v tercah, 7B ura 79 ura BO ura Bl ura, vaje in sekstah . C-dur lestvica v sekstah, B2 ura 83 ura 84 ura Tempo 85 ura Akord 86 ura, vaje v C-duru z akordi. 87 ura 88 ura. . .. Agogika, korona ali fermata, 89 ura 90 ura
2 4
6
7
8
9
10
11
12
13 14
15
16
17
lB
19
19
21
22 23
24 25 26 27 29 30 32 33 35 38
40 43
45 46 47 411 49 50
51 52 53 54
56 58 60 61 62 63 65 66 67 69 70
152
71 72
73 75 76 78 70 81 82 83
85 86 87 8:3 89
9C 92 94
95 96
98 99 100 102 103 104
106 107 108 110 111 113 114 116 117 118 119
120 121 122 123 124 125 126 127 128 130 131 133 134 135 136 13B 139 140 141 192 .143 144 145 147 148
CO;aPJKJ1HA CTp.
Tlpenroaop Tlpenroaop Ha V13p;aBaqOT
CTp.
1 2 4
ApMOHVlKa TEOPli1JCKli1 ,1l;EJl, 3ByK, TOH, My3V1Ka, HOTVI MY3V1qKa aačyxa, HOTeH JIVlHVljCKVI cVlcTeM KJIyqeBVI, axo.nana Ončenexcyaaa,e Ha HOTVITe no G-KJIyqOT, cj;lopMa Ha HOTVITe Tpaen,e, čpoerse VI COp;pJKVlHa Ha HOTVITe IIaY3V1, cj;lopMa H Tpaelbe TaKT VI TaKTl1qKa 3HaKOBI1 aa aaapuryaarse Očjacnyaan.e aa V1HcTpyMeHToT, 113rJIep; Ha ap MOHI1KaTa VI Ha311BI1 Ha rJIaBHI1Te p;eJIOBI1 KaKO ce npoVl3Bep;yBa 3ByK-TOH Ta6eJIa Ha ziecaara KJIaBVljaTypa (npu.Ata) . Ta6eJIa Ha 6ac xrraaaja-rypa-ra . Očjacayaan,e aa npocropenor 11 oaaaxyaaa,e Ha 6aCOBI1Te Bpoesse 11 TaKTyBalbe Paxyaan,e CO I1HcTpyMeHToT . Pa3BJIeKYBalbe 11 BpaKalbe Ha MeBOT Ha apMOHVlKaTa, BaJKHa sačeneunca IIPAKTli1l:JEH ,1l;EJl, BeJKOI1 sa ztecaara paxa, 1 'lac, I.l;eJlI1 HOTI1 2 'lac, 3 'lac, I.l;eJII1 HOTI1 11 naY311, nOJIOBI1Ha HOTI1 4 'lac nOJIOBVlHa HOTa 11 nayaa, nOJlOBVlHa 11 I.l;e~a HOTa, 5 'lac, qeTBpTI1Ha HOTa, qeTBp TVlHa VI nOJIOBVlHa HOTa 6 'lac, qeTBpTVlHa, nOJIOBI1Ha 11 nena HOTa, 7 'lac 8 'lac, 9 'lac, BeJK611 co 'leTBpTI1HCKVI VI nOJIO BI1Ha nay3V1 10 'lac, BeJK6V1 aa JIeBaTa paxa Ha OCHOBHVlTe 6acoBVI, 11 'lac BeJK611 co P;YPcKVlTe axopzra, 12 'lac BeJK611 co OCHOBHI1Te 6acoBI1 11 P;YPcKI1Te axopna, Hal13MeHVlqHO VI saezrao, 13 'lac BeR,6V1 aa zrecna-ra l1 JIeBaTa paxa aaezmo, 14 'lac 15 'lac 16 'lac 3HaK aa noaropyaaise-penermraja, 17 'lac 18 'lac • • BeJK611 BO aropara-cpezma-ra OKTaBa (C"-g"), 19 'lac Očjacnyaan,e aa nperopenor, TaKT •/. zrae qeTBpTVlHVI 20 'lac 21 'lac IIPOp;OJIJKyBalbe Ha HOTI1Te CO TOqKa 22 'lac TaKT % TpVl qeTBpTI1Hl1 23 'lac 24 'lac OCMVlHa HOTa VI nay3a 25 VI 26 'lac 27 'lac 28 'lac . . . . . . a a co TOqKa IIpop;OJIJKYBalbe Ha qeTBpTVlH HOT ,
29 'lac / 4/ OCMVlHCKVI TaKTOBVI 'B 11 B 30 'lac 31 'lac ApTVlKYJIaI.l;l1ja 32 'lac
33 'lac 34 'lac
35 'lac IIPOp;OJIJKYBalbe Ha HOTHJ1Te spezmocrn CO JIaK-JIl1raTypa 36 'lac 37 'lac ,l(op;aTHa HOTa a, 38 'lac 39 'lac ,1l;op;aTHa HOTa h, 40 'lac 41 'lac JIecTBl1qa-CKaJIa C-p;ypa, 42 'lac 43 'lac C-p;yp JIeCTBI1I.l;a-CKaJIa (op; c'-c"), 44 'lac 45 'lac TaKT O/B mecr OCMI1HVI 46 'lac 47 'lac D. C. al Fine, 48 'lac Pr.rna volta VI Sekonda volta, 49 'lac IIpep;TaKT, 50 'lac 51 'lac, BeJK6V1 aa JIeBaTa paxa co 4 npCT 52 'lac 53 'lac IUecHaeCeTI1Ha HOTa VI nay3a 54 VI 55 'lac 56 'lac 57 'lac 58 'lac 59 'lac 60 'lac, meCHaeCeTI1Ha VI OCMI1Ha HOTa 61 'lac 62 'lac 63 'lac HaVl3MeHI1qHVI 6acoBI1, 64 'lac 65 'lac 66 'lac 67 'lac OCMI1HCKVI TPVlOJlVl 68 'lac 69 'lac 70 'lac OCMI1Ha HOTa npOp;OJIJKeHa co TOqKa 71 'lac 72 'lac 73 'lac 74 'lac, OCHOBHa JIeCTBI1I.l;a-CKaJla, crynaa, -noJIoJK6a CTeneH-pacTojaHl1e, TeTpaKopp; 75 'lac, p;I1HaMI1Ka 76 'lac OCH013HI1 V1HTepBaJIVI, 77 'lac C-p;yp CKaJIa BO repna, 78 'lac 79 'lac 80 'lac 81 'lac, BeJK611 BO cexera C-p;yp CKaJIa BO CeKCTI1, 82 'lac 83 'lac 84 'lac TeMno 85 'lac AKOpP; 86 'lac, Ee:tl,611 EO C-p;yp CO aKOp,I\11 87 'lac 88 'lac Arcrnxa, xopoaa J1JII1 cj;lepMaT, 89 'lac 90 'lac
6 7 II
9
10 11 12 13 14 15
16 17
18 19 19 21 22
23 24 25 26 27
29
30 32 33
35 38 40 43
4ii 46 47 48 49 50 51
52
53 54 56 58
60 61 62 63 65
66
153
. i:#ihfttlirti"iriiif'o- ?'tr
tt
67
69 70 71 72 73 75
76 78
79
81 82 83 85 86 87
88 89 90
92 94 95
96 98 9
100 102 103 104 106 107 108 110 111 113 114 116 ll',
118 119 120 121 122 123 124 125 126 127
128 130 131 133 134 135 136 138 139 140 141 142 143 144
145 147
148
