Pirej - Petre M. Andreevski.pdf

Petre M. Andreevski PIREJ

IZDAVA^KI CENTAR TRI ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija tel./faks: +389 2 3245 622 e-mail: [email protected] www.kniga.com.mk

Glaven urednik

Vinka Sazdova

Art direktor

Aleksandar Sazdov

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe­~a­tuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elek­tronskite ili pe~ateni­te mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.

Petre M. Andreevski

PIREJ

4

Na moite babi: Velika, Milka i Sevda, na­­ mesto zapalena sve}a na nivniot grob, iako znam deka ova e malo plamen~e za da ja ugree nivnata beskrajno ispustena du{a P. M. A.

6

Pirej e troskotna treva, a nekoi ja vi­ka­ at i Ko{treva. Ama ti kolku saka{ ko{­­kaj ja, korni ja, kubi ja, taa pak ne umi­ra. Samo malku da se dopre do zemjata i pak }e se fati, }e o`ivi, }e potera. Ni{­to ne ja ni{ti taa treva.

8

I

– Kolku ubav proleten den, lu|e bo`ji, velea `enite, kolku ubav den pominuva niz poleto!... Sega Velika ve}­e se sretnala so decata, velea. Denot be{e {iroko otvoren nad seloto i od seloto iz­leguvaa mirizbi od zovrien grav, od zapaleni buni{ta {to smrdea duri dolu, do u~ili{teto. Vo dvorot od u~i­li{­­­teto vojnicite na †Velika B’lgarija# go ~istea oru`­jeto i poglednuvaa kon patot. Od u~ili{teto se slu­{a{e: Zdrav `elaem, {te stareem, za kogo `iveem, za B’lgarija, ura, ura, ura! Izvicite se me{aa so ispre­ kinatoto od­yvo­nu­vawe na crkovnata kambanarija. Takvi krikovi doa|aa samo od `era­vite koga, esewe, go nadletuvaa seloto. Od seloto ja iznesuvaa Velika Meglenoska. Pred nea odea tri bo`ji krsta, a zad nea gologlavi ma`i i zab­radeni `eni vo crni {amii. Patot be{e ponizok od me­|ite i lu­|eto ne se gledaa celi. Im se gledaa samo glavite {to gi dr`ea navednato, kako iskara­ ni deca. Licata od lu|eto ~as se razvlasuvaa vo svetlinata (ne­ bare grutki {e}er pu{­te­ni vo ~ista voda), a ~as stanuvaa jasno pristemneti od ta`­niot pogled so koj ja ispra}­aa staricata. – ^ovekot so pla~ idi na svetov i so pla~ si odi od svetov, re~e Duko Vendija, odej}i ramo izramo so Rodena Meg­lenoski. Roden Meglenoski samo gi zabri{uva{e o~i­­te, zacrveneti od tutun, od rakija i od povremeno ras­pla­ku­vawe. Ova mo`ebi mu be{e prvo rasplakuva­we po ra|aweto, za{to Roden Meglenoski odamna ne `ivee{e vo seloto. Se­ga be{e dojden samo zaradi po­ grebot na svojata majka, Ve­lika Meglenoska. – Ovoj den e samo za slikawe, kako pora~an za sli­ka­we, re~e nekoj, zagledan kon poleto. A od poleto dotekuvaa razni boi, se razlevaa po nivite i po livadite, se iska~uvaa po steblata, zasednuvaa na novi viso~ini. I zamaenite lu|e, gi zanesuvaa vo odeweto. Koga vrvea pred u~ili{teto, lu­|eto poglednuvaa kon vojnicite i si {epotea: 9

– Na carot mu bila bosa glavata. – Na papagalite1 Gawo2, pod raka, Makedonija ja vodi na du­ pewe. – Dano~nicite ni baraat da prijavime i kamili. Ora~ite koi{to se vra}aa od poleto, podzapiraa, gi vadea ka­ pite i se krstea. Toa go napravi i eden nabo`en bu­gar­ski vojnik od dvorot na u~ili{teto. Toga{ edno mom­~e se str~a da go dopre negovoto oru`je. No vojnikot naed­na{ zapre so krsteweto i mu vrza edna te{ka {lakanica na mom­~e­to. So istata raka so koja se krste{e. Mom~eto po~na da bega. – Mamkata {umkarska, re~e vojnikot potoa i ja krena pu{kata za da go ni{ani mom~eto. No toa podzapre, se svrte i re~e: – Pa, neli sme B’lgari? Vojnikot ja spu{ti pu{kata, a mom~eto se sme{a me­|u lu|eto od pogrebnata povorka. – Koja dr`ava }e dojde po ovaa, re~e mom~eto, koj }e dojde, striko Duko, koga }e se krenat ovie? Nad glavite od lu|eto sonceto gree{e preoble~eno i ~isto i ni{to ne mo`e{e da go izvalka vo dopirot so zem­ja­ta. Od toa se potkreva{e i zemjata, ko slabina od stelna krava. Vsu{nost, ja potkrevaa nekoi popovi prasiwa i kr­ti­ci, nekoi pritaeni se­ miwa i povrateni trevi. I s¢ be{e vo nekakvo dvi`ewe: goveda­ ta se mitarea, ~e{aj}i se po drv­jata, mladoto veter~e skri{no se zadeva{e so ovo{­kite i ovo{kite krckaa, zani{ani i od cut, od peperugi i od p~e­li. I be{e ma~no, o bo`e, kolku be{e ma~no da se po­vle­kuva ta`na linija me|u site tie mirisi i strui, me|u okca i mladici, me|u svirki i svetlini. – Ma~no e da si ta`en vo eden olku ubav den, re~e Ro­den Me­ glenoski, i vakov den ne e za pogrebi. – Majka ti zaslu`uva pove}e od eden ubav den, re~e Du­ko Ven­ dija, iako dobriot den zavr{uva kako i dobriot ~o­vek. †Papagali# – eden vid posteri kade, niz karikaturi, fa­{is­ti~kata propaganda ja komentira{e II Svetska vojna, odnosno svoite uspesi vo nea. Ovie posteri bea istaknuvani na site prometni mesta vo gradovite i selata vo okupirana Makedonija. 2 †Gawo# – prekar, ime za Bugarija, odnosno za sekoj Bugarin. 1

10

– Majka mi cel `ivot be{e dobra, re~e Roden Megle­noski, no za tatko mi nikoga{ ne saka{e da zboruva. – Kako {to prekr{uva denot, re~e Duko Vendija, ta­ka pre­kr­ {u­va ~ovekot. I ni{to ne bi po~nale koga bi znaele deka lo­{o }e zavr{i, re~e. Koga izlegoa pred grobi{tata lu|eto se vidoa celi. Se vide i sandakot na Velika Meglenoska. Taa le`e{e mir­no i so pre­ krsteni race na gradite. Kako da krie{e ne{to pod dlankite. Me|u prstite £ stoe{e ugasnata sve}a. O~ite £ bea propadnati vo dlapkite pod ve|ite i be{e mnogu vid­livo deka sosila £ gi zatvorale. Vsu{­nost, ednata klepka £ be{e s¢ u{te podotvore­ na i od belkata £ izlegu­va{e edna studena svetlina vo koja se gleda{e siot gre{en svet so koj be{e se sretnala. Na stisnatata usta smrtta £ stoe{e kako nezarastena luz­na, kako traga od do­ lgo celi­vawe so nea. Od u{ite i od nozdrinkite £ se podava{e crveno pasmence vol­na. Grobot be{e iskopan i kupot zemja go odronuvaa mra­­vi i gu{­ terici. Decata gi odvrzuvaa {amiv~iwata od krs­to­­vi­te {to gi nosea, a popot pee{e: – Blagosloven bog na{ vsegda wiwe i prisno i vo ve­ki vekovi. Amin. Eden pijan grobar se zanurka nad grobot i lu|eto go zadr`aa, fa}aj}i go pod mi{kite. – Pomiluj nas bo`e, po velicej milosti tvojoj, molim ti sja, usli{i i pomiluj, gospodi pomiluj, gospodi pomiluj, gospodi pomiluj! Od patot rikna magare, i nekoj re~e: volkot da te ize­de! Pija­ niot grobar si go isekna nosot, a na crkvinskata cre{na po~na da crcori vrap~e. ...E{te molimsja o upokoenii du{i usop{ej raba bo­­`i­ja Ve­ lika, i o e`e prostitisja ej vsjakomu pre­gre­{eniju, volnomu `e i nevolnomu. Gospodi pomiluj, gospodi pomiluj, gospodi pomiluj! 11

– Ej, vrap~eno n¢ gleda, re~e pijaniot grobar, poda­vaj}i se me|u lu|eto. Lu|eto go mu{kaa vo rebrata, go trgaa za rakavite. – Leba mi vrap~e podletar~e n¢ gleda{e od cre{nana, re~e grobarot, trgnuvaj}i kon cre{nata, ene go, se skri me­|u lisjeno, ene go, kolva mu{i~ki, re~e ne zapiraj}i so ode­weto. ...Vo bla`enom uspeniem ve~nij pokoj poda`d, gospo­di, usop{uju rabu tvoej Velika i sotvori ej ve~nuju pamjat... Ve~naja pamjat, ve~naja pamjat, ve~naja pamjat! – Odleta, re~e pijaniot grobar, vra}aj}i se od kaj cre­{nata, odleta vrap~eto. A mo`e da ne be{e vrap~e, re~e, mo`e da be{e du{ata od Velika Meglenoska. Toa {to n¢ gleda{e i toa {to odleta, re~e. – Aj, pope i koskite od decata, re~e Uqa Meglenoska. – E{te molimsja o upokoeniih du{i usop{ej rabej tvo­ej... Kako se vikaa? – Angele. – Angele. – I Kapinka. – Kapinka. – Pa Rosa. – Rosa. – I Zdravko. – Zdravko. – I Yvezdan. – I Yvezdan i sotvori im ve~nuju pamjat, ve~naja pamjat, ve~naja pamjat, ve~naja pamjat! Bog da gi prosti!... Koskite odozgora... Ami ma`ot £, pra{a popot, zo{to ne £ go ka`avte ma`ot £? – Tie bea skarani, pope, re~e Uqa Meglenoska, strina mu na Roden Meglenoski. Se nalutija pred da go prosti gos­pod, re~e, i taa ne saka{e da ja zakopame zaedno so nego. Ed­na{ me zakolna za du{ata od decata: koga }­e umram, ses­tri­ce, mi re~e, zakopaj me kaj decata, ama podaleku od Jona. Ovoj vek mi pomina bez nego, mi re~e, i onoj neka mi vrvi bez nego. 12

– Ama tamu }e se smirat, re~e popot, samo {to }e se sretnat i }e se smirat. Tamu nema begawe, nema razminu­vawe, re~e. Grobarite ve}e ja rinea zemjata, si plukaa vo racete i ja ri­ nea zemjata, ja nafrlaa so lopatite na sandakot, go za­sipuvaa grobot. @enite se navednuvaa, se navedna i Roden Meglenoski, se navedna i Duko Vendija, se navednaa u{te dva-trojca starci i site zagrabuvaa zemja me|u prstite i fr­laa vrz pokojnicata Velika Meglenoska. – Ebati `ivotot, re~e pijaniot grobar i pak go izduva nosot, go isekna. Naokolu mirisa{e na dogoreni sve}i, na lanski bosi­lek, na presna zemja i na nekoja stare~ka izdi{ka {to po­minala me|u rasipani zabi. Od zad crkvata se slu{a{e ku­kawe na kukavica, od seloto doa|a{e peewe na petli, pri­lajuvawe na ku~iwa i de­ not stanuva{e u{te povisok. – A zo{to ne go sakala i vo grobot, pra{a Roden Meg­lenoski, bri{ej}i si gi o~ite. – Za{to nekoi raboti ostanuvaat zapameteni i za po smrtta, re~e Duko Vendija, i za{to starosta go ras~inuva ~ovekot i za­ toa nikoj ne ja saka, re~e i zede varena p~enica od `enite koi{to razdavaa za du{a. Za ispustenata du{a od Velika Meglenoska. – Ka`i mi, re~e Roden Meglenoski. – ]e ti ka`am, re~e Duko Vendija, ama }e ti ka`am kako {to mi ka`uva{e majka ti, Velika, i kako {to mi ka­`uva{e tatko ti, Jon, i kako {to mi se ka`uva{e mene. Pod tremot crkvinski reda~kite ve}e klavaa za ru­~ek i ne{to postojano br~ea so ustite, kako i muvite nad kotli­te so manxa.

13

Jon

Koga se svaperi Srebra Li{ka dojde eden ~ovek i na tatka mu veli: – Se svaperila deka ne sme prefrlile voda preku ra­mena, veli, i deka so nemieni race sme ru~ale po zakopot. A mo`e ne{to sme podale preku pokojnata, veli, ili ne{to ja pominalo: ku~e ili ma~e, glu{ec ili koko{ka, a mo`e i ne­koj ~ovek da ja pre~ekoril, mu veli. Da se opuli{ pod mi{­ka­ta od vaperov sin i }e ja vidi{ vaperkata, mu veli ~o­ve­kot na tatka. – Ne sakam da ja vidam, mu veli tatko, a ne sakam i te­be da te gledam, mu veli, i si pie cigara, se puli v zemja. Po tri dena tatko si go prese~e palecot so sekira. Maj­­ka toga{ mu prati skri{ni munyi i mu re~e: – Toa e deka ne veruva{ vo vaperi. Mo`e vaperot ti ja mrdnal sekirata, mu re~e i, namesto tutun, na prstot mu vr­za izgorena ~ove~ka kosa. A tatko be{e golem majstor za delkawe. Ama jas mal­ku go pa­ metam, samo kako dete go pametam. Be{e eseno vreme i vo gumno­ to obdelkuva{e eden vlek platici. Pa~e, tuka be{e i Davide Nedoletniot. Jas ne znam dali imav desetina godini, a Davide be{e, re~isi, mom~arak, ama ni{to ne mu pomagaa godinite. Kaj }e zastane{e, tamu }e go zasmrde{e mestoto. Kako nekoja bolest da zasednuva{e. Sekoi dvajca so nego trojca stanuvaa. Ispusten ~ovek: nema ni trpeza, ni ne{to za na trpeza. Kle~i taka Davide Nedoletniot pred tatka, a tatko si gi delka platicite. I nozdrite mu se {irat, fr~at i go {mrkaat vozduhot, go odbiraat. Podelkaj, ~ini, podelkaj, pa plukni si vo dlankite za da ne mu se lizga ra~kata od se­ki­ra­ta. I sekirata samo svirka i svetka i letaat delanki od kraj nea. Duri onamu, nastrana, letaat delankite. Davide Nedoletniot si zboruva ne{to, ama tatko ne go slu{a. Vis­tina, napati }e go pogledne so o~ite, ama pak ubavo ne go gleda. Oti o~ite mu igraat samo nad 14

platicata {to ja delka i mu igraat na smeni. So ednoto mi`i, a so drugoto gleda. ]e istera taka eden red delkawe, pa }e klekne, }e go zami`i ednoto oko, a so drugoto }e ni{ani: dali pod konec pomina­la sekirata, dali pravo ja vodele racete. Kako {to treba. Pa posle }e ja svrti platicata, }e £ izvrti nova dupka so svrde­ lot, }e ja prezapne. I }e po~ne da ja delka od drugata strana. – Eda, ubava plu`ica, }e re~e Davide Nedoletniot, da mu ‘bam majkata, ako ne e ubava plu`ica. – Kaj gleda{ plu`ica, mu veli tatko, ova e platica. – Eda, ne e plu`ica, pra{uva Davide Nedoletniot ka­­ko izne­ naden. – Platica e, bre Davide, mu veli tatko. – Eda, sega e platica, a posle plu`ica, veli Davide, kolku ne{to da se veli. – Platica e, bre, platno da ti zastane na o~ite, mu ve­li tatko, kaj mo`e od platica da stane plu`ica?! I taka: edniot – platica, drugiot – plu`ica, platica, plu`ica, {arena marena, tatko si delka, a Davide kle~i pred nego, se ~udi i ne znae{ dali ne znae ili samo se ina­eti. Ama si mrmori ~ovekot, si br~i pod nosot. I sred tie zborovi, se nadava majka na ~ardakot i go viknuva tatka za ru~ek. Tatko se isprava, izdi{uva i mi ja podava seki­ rata mene. – Gledaj vamu, mi veli tatko, ova e dab blagun i toj ima najmno­ gu srcevina za spici, za bo~vi i za ka~iwa i da znae{ za otsega, mi veli, rapaviot dab e samo za jag­len i za greewe, a ceroviot dab e za ni{to, veli, oti ne­ma srce i brzo ska­puva. Ajde, sega delkaj, u~i se, mi ve­li i trgnuva po skali, vleguva doma. Po nego vleguva i Davide Nedoletniot. – Eda, gospod da vi pridade, }e re~e Davide Nedolet­niot, eda, ne sum gladen, ama ater na trpezata i, eda, ater na lebot... }e ze­ mam. Po edno vreme, a golemo vreme, ete go pak tatko, sle­gu­va po ska­ li vo gumnoto. I po nego sleguva i Davide Ne­dolet­­niot. I zasta­ nuvaat pred mene, me gledaat kaj {to gi ~a~­kam spicite, kaj {to gi xvakam so sekirata. Gi ma~am. Me pogleda taka tatko, ko lut, ko nelut i pos­le naedna{ se navedna i po~na da mi gi frla spicite. 15

Jas go gledam i mi ide da si gi prese~am racete. Ama {to }e pra­ vi{, sekoe fa­}awe i }e se naspi~i{. Te{ka mi e sekirata, nastra­ na mi bega. Kaj {to ne treba mi ja zanesuva rakata. A tatko samo se navednuva i – fati frli, mi gi isfrli spicite preku ku­}a, preku reka, a mo`e i preku selo mi gi isfrli. Ve~er­ta, vo mra~koto, me fati za raka i me odvede na meana. Gi pra­{uva tamu lu|eto: – A bre, da ne vidovte |upci, veli, da ne vidovte |upci da idat navaka? – Zo{to ti se |upci, Kote, pra{uvaat lu|eto. – ]e go prodavam detevo, veli tatko, ne znae da delka, veli, i ne go sakam za rodnina. – Ne karaj go deteto, velat lu|eto, tuku negovoto ne­znaewe karaj go, mu velat. – Ne go rodiv za da ne znae, veli tatko, mora da imam ne{to zgre{eno. – A ne ti pi{alo molba za da go rodi{, mu velat lu­|eto, koj se rodil u~en, bre Kote, mu velat, a deteto e u{te malo za da znae i za da mo`e da znae, mu velat. – Majkata, zna~i mora da imam ne{to zgre{eno vo pra­­veweto, veli tatko, mora da sum pogre{il ne{to vo pra­veweto, veli. – Gre{kata e tvoja, a ne negova, mu velat lu|eto. I toga{ tatko mi vrza {lakanica i me pu{ti doma so pla~ewe. Takov be{e, surpet ~ovekot, nikakov. Ta nabrzo potoa otide vo Preku, na pe~alba. I dobro pe~alel, ama parite ne mu traele. Skinati xebovi nosel. Edno kuso vreme kaj nego porabotil i Jo{e Svi­ra~ot, pa toj ka`uva{e kako gi tro{el parite. ]­e po­ra~al dve-tri oki vino i edna tabla orevi i }e mu naredi na Jo{eta so zabi da mu kr{i od orevite. Jo{e mlad i poslu{en }e kr{i, {to }e pravi, a tatko }e pie vino i }e xvaka orevi, }e mele. Zgora na toa u{te i }­e se luti i }e mu vika na Jo{eta pobrzo da mu kr{i od orevite i pobrzo da mu gi ~isti jatkite. – Duvaj gi, vikal tatko, izduvaj gi, velel, da nema ni raska na jatkite. – Da ne saka{ i da ti gi xvakam, majkata, mu rekol ed­na{ Jo{e Svira~ot, ama tatko ne go zau{il ubavo, oti us­tata mu bila prepolneta so orevi {to gi krckal so zabite i od toa ne mu se 16

doslu{uvalo. Slu{al samo nekoe trkalawe na kamewa, samo ne­ koe ~krtawe mu idelo vo u{ite od xvaka­weto na orevite. Pa posle }e go nateral da mu sviri so gajdata. Jo{e Svira~ot i tamu ja nosel gajdata i u{te od deti{te znael da sviri i ne mu bilo te{ko. I deka tatko znael kolku sakal mnogu da sviri Jo{e Svira~ot, postojano go teral da mu svi­ri odozgora. Prvin go ka~uval na masa, pa posle na pok­ri­vot od meanata i na krajot go ka~uval i na nekoja topola. I Jo{e Svira~ot se ka~uval, do sam vrv od topolata se ka­~u­val, a tatko igral dolu, okolu topolata. Potoa }e po~nelo da se zbira narod i se ~udel narodot od kaj svi­ ri gajda, oti Jo{e bil skrien vo grankite od topolata i me|u niv se za­kre­puval za da ne padne odozgora. So nozete se zakrepuval, a so racete svirel. Tatko }e se umorel, a Jo{e ne se umo­ruval od svireweto. I taka Jo{e pravel s¢ {to }e mu re~el tatko, samo za da mo`e da sviri, da ima nekoj da go slu{a, da ima i drug {to }e se raduva so negovoto svirewe. I koga }e videl tatko oti ne zapira so svireweto, }e mu viknel da sle­ze i so nekoe no`e }e mu ja dupnel gajdata. I Jo{e }e gle­dal i }e pla~el nad dupkata, kako nad rana {to nikoga{ ne­ma da zazdravee. Taka – edna{, dvapati, taka – tripati, ~etiri i Jo{e Svira~ot izbegal od kaj tatka. – Pa toj nikoga{ ne me ostavi sam da presviram, da se dona­ ka­`am, vele{e Jo{e Svira~ot, taman }e mi se stopli srceto, toj sneg }e ti frli vo nego. A nikako ne si, ne sme­e{ da mu prepro­ govori{, vele{e. Majka pak, `elnata, umre mlada. Ja fati nekoe ~udno bole­ si{te, £ se podu ko`ata, ote~e celata, se nababuri. Nie bevme u{te mali so Mir~eta, ne znam kolkavi bevme, leba mi, jas dali imav edinaeset, dvanaeset godini, a Mir~e be{e pomal. Edna no} se mo~avme vo jazot i nekoj ni re~e: †Koj se mo~a, no}e, v reka, }­e mu umre majkata#. I toga{ si dojde tatko od Preku za da ja vidi majka. Sigurno nekoj mu pi{al, ili mu ka`al deka e bolna i mu pora~al da si dojde. Nie go gledame so Mir~eta, toj sedi onaka, ras~ekoren i samo tupka so nozete. Posle n¢ vik­na, n¢ zede me|u kolena i ni dade po edno |evre~e. Posede taka, se povrtka kolku edna nedela doma i zede edna kola volovska, od Vendiovci, i ja ka~i majka na kolata. Klade edna roguzina na du{emeto i ja legna majka. 17

– Ajde, sega deca, veli, prostete se so majka vi, veli, oti ova }­e vi bide posledno viduvawe, veli. Nie otidovme nad nea i taa n¢ gleda{e, a o~ite £ se zaviruvaa. Ne mo`e da zboruva `enata. Saka, a ne mo`e. Sa­mo n¢ gleda i £ se polnat o~ite so solzi, £ pretekuvaat. So maka ja potkreva ednata raka i n¢ fa}a za vratot, n¢ miluva po temeto so rakata. Prvin edniot, pa drugiot. N¢ fa}a i n¢ pottrgnuva, n¢ navednuva kon sebe. Saka da n¢ baci `e­nata, a nie ne znaeme {to saka. E, nekako n¢ baci, a liceto celo £ podviruva od solzi. Bata~ka. Koga ja vidovme takva majka i nie po~navme da pla~eme. Tatko toga{ gi udri vo­lovite so pra~ka, gi potera i tie trgnaa. Ama trgnavme i nie po kolata. Kolata ~krta, a nie odime po nea i gledame vo roguzinata kaj {to le`i majka. I pla~eme. Ne znam to­ga{, dali od ni{aweto, od treseweto na kolata se pomrd­nu­va{e majka, ama mene mi se stori deka se ma~i da se pot­kre­ne, da se podispravi, da se obyrne po nas. Da ni se opuli u{­te edna{, da n¢ prividi. Ama ne mo`e. Nie toga{ u{te po­sil­no zaplakavme so Mir~eta i tatko se svrte, se pri­pov­rati i n¢ udri so pra~kata za da se vra­ time doma. I nie se vrativme. Se vra}ame i se vrtime, gledame po kolata {to se oddale~uva nadolu. I taka, tatko be{e ja vratil majka vo Boi{ta, otkaj {to be{e zemena. – Mene ne mi treba bolen ~ovek doma, be{e mu rekol na vujka, i ja ostavil majka. Posle si umre, `enata, tamu. Koga ~uvme deka umrela, se setivme i za mo~aweto vo ja­zot. Tatko posle n¢ glavi kaj kalu|erite od manastirot i si zamina pak vo Preku. Otprvin po ne{to pra}a{e, a pos­le mu se izgubi tragata. Dali se pre`eni ili umre, ne doz­nav­me. I taka, otkako mu se izgubi po{tivijata, rabotevme vo manastirot kolku za lebot i za po edno ralo opinci {to gi ~uvavme za zimata. Za koga }e padne silen sneg. Sega ni­koj nema so nas: ni nekoj ne{to da n¢ pra{a, ni nekoj da ni ka`e. Samo edna{ dojde vujko i ni re~e: – Kako ste, deca? – Dobri sme, mu rekovme nie na vujka. – E, dobro {to ste dobri, veli vujko, taka i treba, re­­~e i si otide. Tolku be{e. A vo manastirot ne ni be{e tolku lo{o. Vistina ra­bo­tevme s¢, ama i pismo nau~ivme. Narodot toga{ be{e slep za pismo. Ka~i go 18

na magare i dobitokot go nosi od do­ma, dobitokot go vra}a doma. Tolku be{e opulen narodot. Kolku i dobitokot. Nema{e knigi {to }e ti ka`at koga si se rodil i kako se vika{. I te{ko na onoj {to ne }e si go zapameti imeto i godinata na ra|aweto. @ivee, ama kako da ne `ivee, tuka e, a netuka. I }e umre, ne znaej}i dali na bez­vreme umrel. Re~isi taka, ne­zapamten od lu|eto. Ama toga{ lu|eto pove}e pametea, oti pomalku raboti imaa za pa­me­tewe. Na kni`e se zapi{uvaa samo umrenite za da gi spomne popot vo mo­ litvata na grobi{ta. Nad nivnite mra~­ni domi i domovi. Edno vreme se otvori u~ili{te vo ku}ata Kuzeska, ama malku trae{e. I {to }e nau~i{ tamu, vo edno tes­no, za­~adeno odaj~e. Od ~adot ne se gleda i u~itelot. Ognot ~adi, a nie {mr~kaj i bri­{i gi o~ite, bri{i gi crnite tabliwa. A i u~itelot ne go raz­bira{ ubavo, pa toj }e se naluti deka ne go razbira{, }e zeme pra~ka, i – ras-trus, }e te {vrka so pra~kata po prstiwata. Toj }­e te udira, a ti }e se pre­vit­kuva{, }e potsinuva{, }e se sobira{ kopec vo vratot i vo srceto, }e ja sobira{ ustata, }e ja sobira{ rakata i, pri­mi­`uvaj}i pak }e ja podava{. Na krajot so pi{tewe }e prsne{ da bega{ niz vrata, nadvor. ]e bega{ i – olele, olele, }e vika{ i }e si duva{ vo prstite od silna bole{tina. Jas poodev malku, oti majka ne me pu{ta{e. – Mene, veli, glavata mi gori od rabota, a toj brka ~av­ki. I }e me tera na drva, so kozi ili nekomu da mu gi pa­sam volovite kolku da ne jadam doma. I jas }e se iskradam koga ponema rabota, a koga nemalo rabota v selo, a majka }e pomine pred ku}ata Kuze­ ska, }e tropne na xamot i }e re~e: – Daskale, pu{ti mi go deteto da mi pomogne, pa posle ka`i mu {to treba da mu ka`e{. A ve~erta ako zemam da pi{uvam na kandilo, majka }e dojde da mi ja zategne svetlinata. Samo malku da svetka, kol­ku oko od ma~ka. – Ajde, ve}e legni si, veli, legni skosti se, ne ti da­vaat jadewe od toa. Prosta `ena, ama majka ti e, ne mo`e{ da ja smeni{. Taa prva ti dala da jade{. I jas sam, taka, na odewe }e pi{uvam bukvi: dali vo pravta na patot, dali vo pepelta od ognot, na kamewata, kaj {to }e najdam. Taka u~i{, so ovega, so onega. A nave~er }­e ~ekam da izleze me­se­~i­nata i }e se potpram na penxer~eto: }e so­ 19

biram, }e od­ze­mam. ^krtaj, priyiraj... Vo manastirot barem mo`ev da pi­{u­vam slobodno, koga }e sum sloboden. Kalu|erite }­e palat kandila i }e se molat, a jas }e pi{uvam, }e prepi­{uvam. Otec Vi­ sarion }­e si ja pu{ti senkata kon mene, }e me po­k­rie ko oblak ne­ govata senka i potoa }e gi ~ujam i negovite ~ekori od kva~ka. Taka se {anta{e vo odeweto. ]e se nad­visne nad mene i }e re~e: – Bravos, sinko! Pismovo }e ti otvori u{te eden pat kon boga. Bogat ne e toj {to ima pari, veli, tuku toj {to nema siroma{na du{a. Po tri godini otkako prvpat gi ~uv ovie zborovi, vo manasti­ rot dojdoa trojca komiti. Go fatija otec Visarion i so no` mu ja isekoa bradata. Pred site nas i pred site svet­ci. Si se~at i no`ot, me|u kandilata, samo svetka ko mrazurec na mese~ina. – Ako ne znae{ zo{to, pra{aj, velat i mu ja se~at bra­data, re~isi mu ja kubat. Na otec Visarion mu se otvora gu­{ata i li­ ceto, a mu se zatvora ustata. Ni{to ne zboruva. Potoa go izvedoa nadvor od manastirot. Na izleguvawe me vik­naa i mene. Drugite gi ostavija. I kalu|erite i Mir~e­ta, brat mi, gi ostavija. Im rekoa samo da ne zboruvaat, oti tie sekoj zbor mo`at da go ~ujat. Kako i gospod {to mo`e s¢ da ~ue. – Vidov – ne vidov, ~uv – ne ~uv, rekoa. I izlegoa. So niv izlegov i jas. Otec Visarion ode{e napred i za ni{to ne se protive{e. Ja prejdovme mrtvicata i zaprevme vo nivata zad vrbite. – Podaj mi go no`ot, re~e vojvodata. I jas so strav go izvadiv no`ot od pojasot na vojvo­data. Mu go podadov. I toj, edno zemawe, go zbrca pod gu{ata od otec Visari­ on. Otec Visarion se zani{a, krkorej}i i otkako padna na zemja, po~na da kloca so nozete, kako obes­pra­{ena peperuga. – Sega vrati mi go no`ot, mi re~e vojvodata. I jas kleknav, se potprev so kolenata na gradite od otec Vi­ sarion i so dvete race go povlekov no`ot. Dr{kata be{e topla i lepliva od krvta na otec Visarion. – Nie dvajcata ubivme eden dou{nik, re~e vojvodata pozemaj}­i go no`ot, i sega i ti mo`e{ da dojde{ so nas. Po­dobro da dojde{ otkolku da ostane{, mi veli i go bri{e no`ot od mantijata na otec Visarion. 20

I jas, mol~ej}i trgnav so niv. Preku nivje, nagore, v {uma. Koga zaprevme, vojvodata re~e deka sega e najblisku do boga toa bo`jo kopile. Jas ja krenav glavata i vidov edna yvezda {to se zani­{a i {to padna od neboto nad manastirot. Kade {to padna i otec Visari­ on.

21

Velika

So prvo jas ne go znaev Jona, oti nema{e i kako da go znam. Jas sum od ova selo, podolu. Od @van. Ako e za pravo imav ne{to na~ueno za nego, ama na mladi godini }e ~ue{ za mnogu. Edna{, na kiselica berewe, tukure~i i go podvidov, ama mnogu oddale­ ku. Kaj si mo`el toga{, kaj si smeel da se gleda{. Toga{ be{e golemo ako ti pu{ti nekoj sonce od og­le­­dalce. Toj }e ti pu{ti, a ti }e mu ja svrti{ glavata. I tolku. Nikako ne odi: krv ti kape od liceto. Takvo be{e sakaweto. Mo`e{ da go vidi{ ako ukra­ de{ nekoja minuta koga toj ne te gleda. I }e go vidi{ na brzina i oddaleku. Kako na neramna voda. Se pla{i{ da ne ti go fati pogle­dot, da ne ti se sretnat o~ite. E, posle ~uv i od koja ku}a bil i {to imaat. A pove}e ~uv {to nemaat. Jas pak prvo {to pra{av: kolku nivi ima­at, pra{av, a da ima{ mnogu nivi, zna~i mnogu da raboti{. Ni{to drugo. Oti znae{: zemjata e tanka, ni{to ne dodr`u­va do kraj. Ama mladost! Se nadeva{, se la`e{. I taka slu­{am za nego i pak ne znam kako dogawa, kakva mu e iko­nata, liceto. Edna{ pak na Jona da mu tekne: }e mi ja gleda rabota­ta. Gi naov~ile kolite so brat mu, so Mir~eta, i trgnale na pazar so platici, so plu`nici, so }umur... I koga svrtele na xade, kaj vo­ denicite ^atlakovi, me zdogledale mene kaj {to kopam p~enka. I gi zaprele kolite, gi otspregnale kowite i sednale da me gle­ daat. Gi pasat kowite, gi navrtuvaat po­kraj patot i mi ja gledaat rabotata. Jas ne bev sama, nie bev­me pet-{est druga~ki {to si pomagavme vo p~enki-kopawe. Deneska jas kaj nea, utre – taa kaj mene, i polesno ni se stem­nuva. A leten den, dolg kako godina, brzo se razdenu­va, ama nikako ne se stemnuva. I, velam, kopame taka naredeni pome|u ogni{tata od p~enkata, a motikite samo s’skaat, samo kasaat od zemjata. Jas toga{ bev mnogu jaka i rabotata se pla{e{e od mene. Mislam samo gospod be{e porabotliv od mene. Rakavite, zavrateni, mi pukaat na ra­ 22

cete, ko }unci, ko borii. I mo­ti­kata mi igra pred mene, spipile {to se veli. Ama dru­ga~­kite ne bea site takvi. Nekoi samo gle­ daat vo sonce­to do kade e iska~eno. ]e poglednat vo sonceto, pa }e pog­led­nat vo senkata za da vidat kolku im e skusena. Pa posle }e se xarat {to se pravi na patot: koj pominal, koj zaminal. – Ajde, mori, povjasajte, }e im vikam, ajde da ja prete­rame nivava, duri ne se oprlila sosema p~enkava, duri ne se omacu­ rila, }e im vikam i }e si kopam napred, odam pred si­te. ]e se vratam, }e gi podzemam i pak im begam napred, gla­va ne pokre­ vam. Samo gledam pred nozete, pred prstite. A druga~ki mi: ha, ha, ha – ihi, edna }e se izuka, druga }e £ se privdade, se smeat. I {atmara Bo`ana, ova bilo, ona bilo, go preteruvaat seloto. A edno `e{ko vreme be{e zgazilo: eden pripek te udira ozgora, a drug te na~ekuva ozdola. Ti ja usvituva glavata. Misli{ i {ami­ jata ti ja podgoruva. Ti ja prismaduva. A jas gi silam druga~kite, im podviknuvam da isterame pove}e od nivata duri ne ni do{la senkata pod pe­tici. Oti toga{ site }e izbegaat pod drvjata i poleto }e ostane samo so sonceto. – Kr{ete gi i grutkite, vikam, a ne samo kopni, prevr­ti, ve­ lam, i ne ja ostavam motikata da zastane, da mi zapre. – Ako ne ti ~ini, prepomini go, mi velat druga~kite i pak se smeat, se ukaat, edna po druga se ukaat i glasot im se {eta ko yvonec niz poleto. ]e se izukaat i }e se opulat nagore dali ide ru~ekot i do kaj do{lo sonceto. I jas {to }e pravam, nema da se tepam, si go teram re­dot pred sebe. Eden red fati so niv, pa isteraj go pred niv, pa drug red fati, stasaj gi i pak pred niv isteraj go. A Jon i Mir~e si gi pa­ sat kowite i samo me gledaat. Jas ni{to ne znam. Koj mislel deka nekoj me gleda. Za vistina, edna{ ka­ko da mi se presenija nekoi lu|e kaj patot, ama od kaj znae{ koi se i {to pravat. Si misli{ nekoi patnici se po­~i­nu­vaat, go popasuvaat dobitokot. A i da saka{ da gle­da{ vo takov den ni{to jasno ne se gleda. Celo pole e nekako pri­stemneto, omarni~avo, i s¢ nekoi dipli, dipli za­ purnina se nadnesuvaat nad tebe i te pritiskaat. Vremeto te`i, mis­li{ oblak }e udri. Ama ni{to. I samo se poti{, brazdi pot ti sleguvaat po snagata, od pod gu{a do petici. I samo ti se su{i ustata i te tera da pie{ voda. I edna od druga~ki mi, Stojna Re­ 23

suloska, samo ja pu{tame da gi polni stomnite, da nosi voda. A taa radosna oti malku }e zdivne od kopaweto odi i ni nosi. Taa nosi, nie pieme. Samo malku }e se pot­pre{ na ra~kata od mo­ tikata i }e ja krene{ stom­nata. I stomnata krkori, se prazni. Mora{ nekako da se gasne{. I tura{. ]e podugasne{ malku i pak po~nuva{ da pra­{i{. Ja podberuva{ nivata pred sebe i ja po{ti{ pok­raj sekoe ko­ren~e od p~enkata. Mu gi osloboduva{ ramena­ta, ret~i{, mu pravi{ po{iroko mesto. I udira{ dva­ pati na lice, ed­na{ – naopaku, so tiljeto. Mora sekoe grut~e da se skr{i, sekoe trevi{te da go prevrti{. Niz sekoj prst zemja treba motikata da pomine. Taka udirame: navedni se, ispravi se, a nivata samo si se zgolemuva. Da ja odi{ ne se dooduva, mis­li{. – E, onaa }e bide moja `ena, be{e mu rekol Jon na Mir­~eta za mene, ili onaa ili nikoja, rekol Jon toga{. – Bogami, vakva lamja ne sum videl za rabota, rekol Mir~e, ovaa site mo`e da gi nosi pod mi{ka. Po tie zborovi si gi spregnale kowite i si zaminale na pa­ zar. Jas ova posle go ~uv. Mir~e mi ka`a. Mu se ispu{­ti nekako vo veselbata koga go `enevme. Jon za ova ni{to ne mi ka`a. I taka. Pa posle, vamu si, tamu si: dojde vreme da se vidime od poblisku. Mora{ da si go vidi{ i liceto, mo`e da e alipen ~ovekot, treba s¢ da znae{. Za prvo treba da vi­di{ da ne e ne{to gluv ili slep, da ne e nekade izgoren, da ne krivi so noga ili so raka. S¢ treba da znae{ oti so nego }e robuva{. I den za den, eden den n¢ stavija, n¢ sostavija so Jona, dolu kaj moston, kaj vrengijana `vanska. Toj otade, jas odade. I se gledame taka, se sramime, ne znae{ {to da progovori{. Nieden zbor ne ti idi, ne ti teknuva. Go poglednuvam jas: zdrav e, s¢ ima na nego i s¢ mu e ubavo. O~ite sivi, golemi, mu igraat, }e me goltnat. Kapata ja nosi na strana. Kosata mu e kostenliva i mu se podava malku od pod kapata na des­nata strana. Misli{ strak od bosilek da sta­ vil na uvoto. U{ite mu se optegnati i na dolniot kraj zafate­ ni, bez ja­got­ka. Zo{to }e mu se jagotki na ma{ko, koga ma{ko ne nosi obetki. Go gledam taka vo liceto, pa vo xamadanot, pa pak vo liceto. Na bradata ima dup~e i bradata mu e malku pod­ramneta, potse~ena. Ama ni{to: s¢ ubavo mu stoi pa duri i dup~eto na bra­ data. Koga }e se nasmee misli{ od dve usti se smee. S¢ mu e ubavo, 24

a na ubavoto sami o~ite ti begaat. Tuku – tak, }e ti napravat, i nema mrdawe. Na ubavoto nema laga. I zabite mu se naredeni ko p~enica i cela usta, bre, zo{to da krijam, cela usta mu e nekako ko izvor~e polno so be­lut­raci. Taka mi gledaa toga{ o~ive. E, nosot mu be{e malku pr~est, a sum ~ula deka lu|e so takov nos se malku lo{i, na­vrapiti, `ivci. Ama si velam: aj, ne ~e{aj se, Ve­ liko, kaj {to ne te jade i ne znam kaj da mu se iznagledam pobrzo. A gledam s¢ {to treba, ima ~ovekot: ispraven e, xamadanot mu krcka na ple}ite, be~vite gi naleal so `ili, so ja~ina. I {to da gledam pove}e, si mislam, ve}e mi e sram i mi e strav da go gle­ dam pove}e. Se}avam deka kolenata mi se ni{aat. Nekoi trpki i pokosnici mi {etaat po snagava. I cela sna­ga mi ~uka. Lele, }e pripadnam, si mislam. Srce­to mi do{­lo v grlo kako da me fatil zarek, kako da sum po~udena. Se pogledavme taka i jas mu velam: – E, aj dosta e gledawe. – E, kako veli{ ti, mi odgovoruva Jon, ama mene ne mi e dosta, veli. – Aj, ne igraj si {uk{ule, mu velam jas na Jona, ne ig­raj si kliska so mene. – Da si gi ebam mrtvite ako la`am, o~i da nemam, ve­li. Ne{to kako nakrivo da me razbra. I posle si dadovme zbor. Se vra}am sega nazad, ama so potskoknuvawe, so pod­let­nuvawe. Nekoja radost me potkreva nad zemjata i ni{to nema da mi zapne, da me prepne. S¢ e ramno, polno i nedog­led­no. Nekoi `eni {to berea zelje, se ispravaat, gledaat vo mene i se krstat. Sose ra­ katki zelje vo racete se krstat. Se ~udat `enite {to mi stanalo i zatoa se krstat. Jas potskok­nuvam i si go preraska`uvam sonot {to treba da ti ka`e koe mom~e }e go zeme{, za koj ~ovek }e se ma`i{. Vistina e deka }e vidi{ ~ovek vo sonot, ama vo koj son ne }e sretne{ ~ovek. Treba samo pod pernica da se klae ~e{el, ogledalce i ukradena p~enica od `ena {to se vra}a od crkva. E, kla­vaa site, pa i jas kladov. I za golemo ~udewe ne go soniv Jona, tuku nekoj nepoznat ~ovek, nepoznat vojnik. Gledav sa­mo vojski, vojski, koloni vojski gledav, zabrzani kon ne­ka­de. Glavite im se pokrieni so `elezo, so nekakvi {lemovi {to im svetkaat ko tikvi-vidimki, ko crpki. Odat i o~i ne mo`e{ da im vidi{. A 25

liceto bez o~i ne go poznava{, ne znae{ {to ti misli. Jas odam kraj niv, im mavtam so raka, a tie samo odat i ne se obyiraat. Im go gledam samo tilot. Ama, odej}i taka, eden od krajot na redot se sopna i, pa|aj}i, me pogledna pravo v o~i. Me pogledna, se nasmea i so sme­ewe se ispravi. Sigurno so sebesi se smee{e vojnikot od sonot. A eve Jon ne e vojnik, i s¢ bilo mi`i da te la`am, vetar vo vre}a bile soni{tata. Koga £ go ka`av sonot na majka, taa vikna: – Lele, }erko, ti }e zeme{ vojnik, veli. – Daj bo`e da e general, £ velam jas na majka, se pres­mevam, oti imav ~ueno za generali. Si go preraska`uvam taka sonot, tr~aj}i kon selo. A niz selo, koko{ki razbeguvaat okolu mene, podletnuvaat, krakaat i perdu­ vi im se krevaat naugore i prav se kreva na­ugore, a jas samo tr~am i pak si mislam deka soni{tata ne ka`uvaat ni{to. Ka`uvaat samo lu|eto, si mislam. I toa {to }e im tekne ti ka`uvaat. Eve so Jon si dadovme zbor, a Jon ne e vojnik. Taka, si mislev, ama ne bilo taka.

26

Jon

Se `enev vo senokos, okolu cre{ni berewe. Toga{ doj­de grn~arot Tole od Vrane{tica i prodava{e zemjeni posatki za razdavawe. Za mrtvite na Duovden. Gi dava{e za grav, za `ito, za volna, za ~orapi i za objala, za {taveni ko`inki, za koj {to ima. Stoi Tole nad posatkite i seedno zboruva: – Stomniwa, bardiwa, grniwa, vika, ne }e odi ova za mnogu i me~kata od Moskva }e se opseni i za nas, stomniwa, bardiwa, gr­ niwa i }e vidite, veli, kako {to slu{am jas, stom­niwa, bardiwa, grniwa, }e pravi vojna i za nas, veli, pa u{te nie ostanavme bez dr`ava, veli, stomniwa, bardiwa, grniwa, na site okolu nas im dade, veli, stomniwa, bar­di­wa, grniwa zar drugite £ se porod­ nini od nas, veli i gi kre­va stomniwata edno po edno, gi ~uka so prstite i posle duva vo niv da vidat lu|eto deka nikoe ne ti{i. I otkako }e gi nadue obrazite i otkako }e ja oddeli ustata od ustinkata na stomneto }e klikne: – Ovie ne pu{taat du{a, a kamoli voda! Toga{ za voda odevme na Golema~a, nad selo. Od reka le­evme toga{. A i niz selo be{e ~ista vodata. Nikoj ne sme­e{e da pu{ti |ubre po voda, osven edna kazarnica za va­rewe rakija, pokraj re­ kata ne se ~uva{e ni{to. Ni nu`­nik, ni koko{arnik, ni ko~ina, niti iscedok mo`e{e da izvede nekoj. Posle napravija i bunari i ~e{ma napravija na Pr`­nica, ama se rasipa. Se skina nekade `icata i ne pobaraa da vidat kaj se skina. Ne mislat site isto. Narod! Jas nemav kow za zet, pa kow mi dade Nikole Soleski. Edna{ mu go napraviv plugot: mu kladov plu`ica, a pari ne mu zedov. Toga{, Nikole Soleski, mi re~e: †ko }e ti treba ne{to, samo ka`i# i jas ko dojde za `enewe, mu ka`av: – Mi treba kow, striko Nikole, mu rekov. – Ene ti i kow i sedlo i uzda i uzengii, mi re~e Niko­le Sole­ ski i me odvede v pondila. 27

Nekako vo toa vreme se stu{i vozduhot, padna neboto, se istu­ ri. Pa ajde – svatovite, ~eka~ite, zakonicite, – iz­le­guvaj nadvor i redi krv~iwa po patot, vo kalta. Edni kr{i trev~iwa, drugi redi za da prevrne. Pa, ne bi ~as, prevrna. Se ispravi, se otvori neboto, mu pomina. Ne mu bila dolga lutinata. Podo~isti malku, kolku da ne gi nosi­me le­pe{­kite doma. Za gostite zaklavme pr~. Olkav vaka be{e, kozolci mu bea ro­ govite. Zadovoleno be{e so meso. I so drugo ja­dewe. Svatovite donesoa tepsii so oriz, so grav, so kompiri – pupa. So skala da se ka~uva{ na niv. I poga~i donesoa pod­leani so jajce odozgora i so dup~iwa na korkata, zacrve­ne­ta ko `ar, ko su{no leto. Izvadi­ le lu|eto s¢ {to zakri­vale za veseli i za ta`ni denovi. Sega so pravo mo`at da se na­gne­tat. I gi polnat ustite so meso, so oriz, so leb i gubat zdiv, re~isi se zadu{uvaat, pa moraat da xvakaat so otvore­ni us­ti. I jadeweto im se gleda – zaxvakano-nedoxvaka­ no – se gle­da kako im zapnuva na {uplivite zabi. Gladen narod. Si­ro­ma{tijata nikade ne se krie. Site brzaat da zagolnat du{a. Nekoj }e se obide da ka`e ne{to i malku od jadeweto }e mu is­ padne od ustata. I posle }e zapre da zboruva. Toga{ i dru­gite po~nuvaat da xvakaat mol~ej}i. Na krajot si gi ~istat zabite so goli prsti, so nokti ili bockaj}i se so vilu{kata vo nepcata okolu zabite. I nepcata im se raskr­va­vuvaat. Nekoi od svato­ vite kr{at od metlata zad vratata. I za kuso vreme od metlata ostanuva samo korenot, samo ra~kata. Ce­lata e ispokr{ena, pod­ grizana. S¢ e – odi-idi niz ku}ata. Idi Xemo, poljakot od Pribilci, idi vo @van i go sre}ava Stojana Pejkoski. A Stojan Pejkoski go razminuva Xema kako ni{to da ne sre}ava. I poljakot go vra}a Sto­jana Pejkoski i mu bara †mnogu godini#. – Brojani mi se godinite, mu veli Stojan Pejkoski i deka se brojani znam deka ne se mnogu, mu veli. Ako ti dadam tebe, mene ne }e mi stasaat, pa }e treba da pozajmuvam, mu veli. A od kogo }e pozajmam jas, mu veli, koj }e mi dade mene godini, i so ~ii godini }e `iveam jas, mu veli. I taka: ugore-udolu, Xemo poljakot go vra}a doma. Ja spru`uva pu{kata vo skutot i bara zelnik so kiselo mleko. Bara {to ima i {to nema. S¢ {to mu saka gazot. Eden sela­nec pretr~uva do vojvodata i mu ka`uva: vaka i vaka. 28

– Vistina? – Vistina! I vojvodata go pre~ekuva kaj vodenicine ^atlakovi. Go zema na pu{ka i mu izleguva. – Aman, veli Xemo, ne zemaj du{a, veli i go namovnuva liceto, go sobira ko gasenica. – Sekoj gostin se ispra}a, mu veli vojvodata, pa i jas sakam da te ispratam. – Ne pravam pove}e gosti, se moli Xemo poljakot. – Ako pravi{ pak gosti, }e te ispratam kaj gospoda, mu veli vojvodata, da ne re~i{ deka ne ti ka`av, mu veli. Ama od levo uvo vleglo, od desno uvo izleglo ka`a­noto. I ete go pak Xemo, ama sega so xandari, so suvarii da pravat bozgun niz seloto... Gi sobira ma`ite i gi tepa pred `enite. Toj gi tepa ma`ite, a `enite se ma~kaat so kal po licata i so lepe{ki po racete. I smrdat, kornat `enite. Nikoj ne im se dobli`uva, ni­ koj ne gi napastvuva. Po pet dena vojvodata go izdemnuva Xema, mu frla pi­per vo o~ite i mu go presekuva grklanot. – Jas edna{ sum se rodil, veli vojvodata, i edna{ mo­`am da prostam, veli, a no`ot u{te mu igra vo racete, ko smok na leten pripek mu igra, ko zmisko oko mu svetka se­defot. Dali go ~u Xemo ili ne go ~u, }e go pra{ame na toj vek tamu. Ako ima TOJ VEK TAMU i ako ima i tamu sre}avawe, ako ne se srami gospod. Mnogu sram ima{e toga{, ama mora{ da se `eni{. [to vele{e Lazor No~eski: †Ako ne kasne{ cre{na, baraj sliva petrovka, ako ne dosegne{ jagotka – baraj jabolko ili oskoru{ka, ako ne go zavtasa{ i toa, ti ostanuvaat samo {i­­­­pinki i gloginki#. Tolku. Brza e mladosta, ~ove~e, ko voda istekuva. Se izbrikov na edno xam~e od skr{eno ogledalo. I ce­­­loto solupeno be{e. Samo so edno oko mo`e{ da se gle­da{ vo xam~eto i samo edno oko mo`e{ da si vidi{. Ako si go gleda{ okoto ne si ja gleda{ bradata. A i bri~ot izaben, kako brana po grutki ti skoka po liceto. I kup~iwa brada ti ostava nefateno. Pa po­ sle sakaa so med da me ma~kaat po obrazite. Za da bidam blag so `enata. Odvaj se odbraniv za da ne zbiram muvi po mene. 29

I otidovme: }e ja zemame Velika. Ama svatovite se opi­­janija i zaboravija kolku ima, kolku nema, {to im treba, i {to ne im treba. Prebaruvaat: – Kamo ~orba, vikaat, i ni{to od ~orbata, ako ne capa vo nea petel. I majka £ na Velika odi po niv. Na ti ova. Ne saka. Na ti ona, pak ne saka. A tie ~apji: vikaat, baraat. – Za da pie{, velat, treba ne{to da te natera, vol ne se vrzuva vo prazna plevna, velat, i vino ne se vrzuva na praz­no {kembe, vi­ kaat... I na sekoe napivawe, majka £ na Velika samo se stresuva. – E, da prosti{, svate, od ova nemame podolu, }e veli majka £ na Velika, nemame ni pove}e, ni pomalku, }e veli. Pa posle gi klavaa kowite v tepsija. So site ~etiri kopita v tepsija. Pijana rabota. Duko Vendija mi be{e dever. Velika i go zdravuva v obraz. Na vra}awe nazad go zavrza kowot za eden trn kraj patot i, ~urej}i so cigarata v usta, skr{na od patot vo mrt­vicata, za da se olesni zad me|ata. Ama Misajle Kova~ot za {ega mu go odvrzuva kowot i go poveduva so sebe. Izle­guva Duko Vendija i gleda – nema kow. I, ah maj~e maj~ino, ah `ivo i mrtvo. N¢ stasa pod selo, kaj to­ pilana [vrgoski. I od kow pod kow, – go svle~ka Misajleta. Lu­ tinata mu e kre­na­ta visoko do nad o~i, se nakostre{il i samo krv gleda Du­ko Vendija. Ne znae kaj da go udri pobrzo Misajleta Ko­va­~ot, ne znae {to da mu skr{i ponapred: dali raka, dali no­ ga, dali vratot da mu go skr{i. Taka na koleno, kako suva pra~ka da kr{i. I go davi ~ovekot, mu ja kine ustata, mu gi kasa u{ite, go dupi so palcite. Misajle samo krkori: is­pu{­ta nekoi glasovi, kako da `driga od `igovina i zama­luva ~ovekot. Liceto ne mu se gleda od krv i od pra{ina. Sleguvaat lu|eto od koli, od kowi da gi razdeluvaat, da gi otkinuvaat; da go trgnat Duka Vendija od nad Misaj­le­ta Kova~ot. Ama koj kako }e mu se dobli`i na Duka Vendija, ovoj – pam po mucka i }e go kutne vo endekot. Pa idi drug, so ubavo da go fati: – Nemoj taka, bre, Vendija... A ovoj – pam po mucka i }e go o{evrati i nego v endek. – Nemoj, bre Vendija, ne rasipuvaj ja svadbata, }e mu se dobli`i tret da go smiruva, da se razbere, a Duko Vendija i nego go svet­ 30

nuva preku mucka i crveni maznici mu poteku­vaat od nosot, od ustata. Duko Vendija samo udira, da mo`e i neboto }e go urne. Nikogo ne go doslu{uva, nikomu ne mu dava da se doiska`e. Kaj nego nikomu petelot ne mu pee. – Ah, {to sum zet, si velam jas, znam inaku na kogo da mavam, si velam i gledam kako se prpelkaat lu|eto, o{evra­teni mitokos kraj me|ata, kako kijanici konop, izlezeni od pod melica. Pa posle, ti velam, se iskraduva Misajle Kova~ot, se istrgu­ va nekako, nikoj ne go vide vo toj prplec koga otide doma i koga se vrati od doma, tuku eve go so pu{ka v race. Idi so pu{kata i ja kreva nagore, go bara so cevkata Duka Vendija. Lu|eto odat po nego, mu ja dr`at pu{kata i go mo­lat. – Nemoj, bre Misajle, ne zatvoraj dve ku}i, go molat lu|eto, mo`e da go pogodi{, a mo`e i da ne go pogodi{, a ne ~ini ni ed­ noto ni drugoto, mu velat lu|eto. – Crevata na raka }e mu gi navitkam, veli Misajle zaz­­bivano, kako koko{ajnca }e go izgazam, vo {kembeto }e mu stapnam, veli Misajle so modra i zbuvnata usta. – Za dobro treba da si podgotven, veli Lazor No~eski, ama i za lo{o treba da si podgotven, veli, sleguvaj}i od vo­lovskata kola {to ja nose{e rubata na Velika. Se tepaat lu|eto, kako {to se tepavme nie posle. ]e prati pismence Komitetot: toj i toj da go snema. I }e go snema. ]e go zemat dvajca vo nekoe doli{te i }e go zakolat. Posle }e dojde pismence za toj {to kolel: toj i toj da go stem­ne, da ne go razdeni. I ne }e go razdeni. Taka sekoj so sekogo se klevetevme i se vide deka od ~ovekot nemalo po­golem ne~ovek... A koga dojdoa golemi­ te vojni ~uvme deka i vojvodata zaginal. Se zboruva{e deka na­ merno istr~uval kaj {to pa|aa granatite od vojskite {to vlegoa da n¢ oslo­bo­duvaat. Nekoi rekoa deka od svojata granata zaginal. Ko­ga videl kakvo e osloboduvaweto, ja ispukal granatata i is­tr­­ ~al za da ja stigne, za da padne na nego. Drugi, pak, }e re­~ea deka vojvodata e `iv i deka nekade se krie. Ne se krie od strav, tuku od sram. Site porazeni se sramat. – ]e dojde vreme, velea, koga vojvodata pak }e se javi. Samo da mu pomine sramot, velea i }e se vrati. Zborovi ~ove~ki. I da e vistina golema laga, vele{e Lazor No~eski. E, i toa pomina. Bi i pomina. Ama vojnata ne zavr{i 31

na toa. Nekoi vo Saraevo pak be{e ja ska{kale. A nie ~ekame avtonomija. Sega pak }e se povratam na svadbata. Svira~ mi be{e Jo{e, koj bi mo`el drug da bide. Rikna vol vo temen dol. Bez pari mi svire{e. Samo za edno jadewe. Ama ubavo svi­re{e ~ovekot. Go­ lem rekam dr`e{e: gi zami`al o~ite i se topi duri odmenuva so prstite, duri pottupnuva so nozete. Igra napred Velika, li­ceto £ e osvetleno ko jabolko od kov­~eg izvadeno, a jas samo zbi­ram oskomiwe. Odi taa, od­bi­ra vo gazeweto, a prednicite od kla{enikot samo £ se pot­kre­vaat i kop~iwata £ svetkaat ko o~iwa od piliwa. Gle­dam jas gore, pa gledam dolu vo nozete, vo ~evliwata, ne sum ja pra{al koj £ gi kupil ~evliwata so `ap­ ~iwa {to se za­pet­luvaat. Taa odi napred, a jas mislam deka cela zemja odi po nea. Pogledot £ pa|a pred vrvot od ~evliwata. Im pravi mesto na ~ekorite na stapalkite. I ~ekam da se stemni, so du{a ~ekam da se stemni, da si odat svatovite. Jas barem bev sloboden od doma{na strana. Samo eden brat imav, a nego mo­ `e{ i nadvor da go istera{, mo`e i v plevna da spie, ma{­ko e. Onie {to bea mnozina, se ~udea kako da si legnat kaj `enata. Naj­te{ko be{e zimno vreme. Oti site se vo ista soba, pokraj ist ogan. Mora{ da ~eka{ da zaspijat lu|eto, da po~nat da gr~at, da se utalo`at, pa duri toga{ da se po­mi­lu­va{ so nevestata. Ama lu­|eto toga{ obi~no ne zas­pi­vaat lesno. Ne se umoreni, i ako zas­pijat sonot im e plitok: na sekoe lavnuvawe od ku~iwata se raz­buduvaat, se pre­vr­tuvaat i potka{luvaat. S¢ se slu{a vo tie zimski no}i. I prvka­we­to na govedata i klocaweto na lu|eto vo sonot i miriz­bata od nivnite ispoteni mi{ki i sobueni objala i ~orapi. S¢ se slu{a, bre, ama s¢. Duri i grankata {to go trese nadvor snegot, se slu{a. A koga se slu{a s¢, misli{ deka i s¢ se gleda. Maki ma~ea tie lu|e so mnogu lu|e. Nekoi stanuvaa i go zatvoraa penxer~eto na vratni~eto od }umbe­to. Stanuvaa, ama tie si znaat kako stanuvaa: so alkawe, da ne zgazi{ nekogo vo preskokaweto, da ne mu go prekine{ sonot, di{eweto. Taka }e odat so sobrano srce, so zapren zdiv, da go zatvorat vratni~eto od }­umbeto za da ne pu{ta svetlina vo sobata. Za da ne se gle­ da. Oti samo po temnica mo`e{ da se pobara{ so `enata. Taka be{e... Od glu`do­vite na nozete do gu{areto, pod gu{ata, `en­ skata snaga be­{e nepoznata. Druga dr`ava... 32

Velika

E, dade gospod, po~naa i decata da se ra|aat. @enata, po ma`eweto, stanuva niva. Te{ka si, a nema koj da te od­meni: tre­ ba gotvenie da se napravi, da se usu~i ne{to, da se mesi. Da se prigodi, da se stori. Vamu vo ku}ata nema{ pos­tar ~ovek. Edno e arno deka nema komu da mu potura{, komu da mu mie{ noze i da mu guvee{ koga }e ve~era, a tripati e polo{o oti nema koj da se opseni okolu tebe, da ti poka`e, da te pou~i. A ma`ot si e ma`: ti bara da mu stavi{, da mu posteli{, da mu odi{ po besot. Ne te pra{uva dali mo`e{. Toj e sekoga{ poumoren od tebe. So Angeleta mnogu se iznama~iv. Be{e vo `etvata, `ni­­evme ’r`, vreme osilavo i usviteno, zemjata puka. Ska­kul­ci begaat pred srpot, a nie `nieme so Jona. Niv~iwata ni se prisojni, po­ sni, kolku da se veli deka ima{. I `itoto e planosano od ne­ koi bolvajci i glote`i. Klasot mu e pra­zen, ama mora{ da go sobere{. Barem slamata da ja izvadi{. I taka jas `nijam, a pod mene, pod skutinata, mi udira zlat­no­to, ko so jare{ko kopito. Ama jas go setiv u{te na ru­~e­kot: srkame ma{tenica, go kvasime lebot polesno da se xva­ka. I kako {to }e goltnam, taka }e me `egne pod skutinata. Si mislam: sum goltnala mrava i me{am vo ma{tenicata. Na sekoe `drignuvawe mi ide nekoja kislojna vo ustata. Od luk, od perca. – Da ostavime malku i za u`ina, mu velam na Jon, za da ne vi­ knam od bolka. Ma{tenica ima malku, velam. – Duri ima voda, }e ima i ma{tenica, veli Jon, oti mle­ko ima{ kolku {to }e ti dadat kozite, veli, a ma{te­nica kolku {to }e turi{ voda, veli. I go zema stomneto od pod vetkite i tura vo ra~nikot, vo ma{tenicata. Ma{te­nicata se tan~i i pomodruva ko neboto. Pomodruvam i jas taka od bode`i, ama, si velam, }e pomi­ ne. Sigurno nekoja mrava sum srknala so ma{tenicata, si velam. Stanuvame da `nieme, a mene samo svetlinki mi izle­gu­­vaat pred o~ite. Iskri mi prskaat ko glamna da udril ne­koj od zemja. 33

Boli pustinata: te vrtat svrdli, duri v srce ti posegaat. [to da se pravi sega, gospode, si velam, nikako ne si. Nema da se ~epatam pred Jona, a vamu ne se trae. Misli{ ti se kinat crevata. Edno vreme se ispravam, go klavam sr­pot na ramo i se svrtuvam kon Jona. Toj, pak, ne me gleda, si go tera redot, frp, frp, pravi so srpot, napolni ja rakata, ostavi ja na pologot. I pak zaberi go redot. Si tera, si se­~e. Ne znam kako da mu viknam, kako da mu re~am, {to da mu re~am. Mi e sram: sonceto }e me izede, videlo­ to. Se bri­{am, a pot samo vrne od mene, utop sum vo snagata. Se is­pravam i gledam vo ple}ite od Jona. I tuku naedna{ mi pa|a ne{to pred o~i. Ko perde, ko imela da me fati. I sednuvam na pologot do mene. Jon moj duri toga{ me vide. – [to sedna, veli Jon, sega stanavme od sedeweto. – Ne znam {to mi e, mu velam, ne mo`am. – Mu dojde redot, pra{uva Jon i ide kon mene. – Ve}e vo desettiot zavleze, mu velam i pak se pre­po­tuvam. – Tu bre, kako ne po~eka, veli Jon, kaj najde sega, veli. Koj }e mi napravi ja`ici, so kogo }e gi vrzuvam snopjevo, veli. Jon zboruva nad mene, a mene mi se kine mevot, mi se otparuva. – Podzaskrij me barem vo ne`nienono, mu velam na Jo­na, da ne se kozam pred svetov. I Jon me zede pod mi{ka i me legna vo ’r`ta, me na­mesti. – Sega odi onamu, mu velam na Jona, pistaj se za da ne me gle­ da{, da ne se gledame. Pred nego mi e sram i skutinata da ja sopa{am. I Jon izleze od ’r`ta, za pravo, me poslu{a. Jas le­`am i gle­ dam nagore, vo sonceto. Toa me zami`uva, mi e nez­godno {to me gleda i stenkam, openam, se ligavam. Po no­ze­te mi se ka~uvaat mravi, poleto yuni i mi se oyviva vo u{i­te. Jas ofkam, si gi pre­ grizuvam vilicite, da ne ~ue Jon, da ne ~ue nekoj. Ama odozgo­ ra ednozadrugo mi sleguvaat ne­kak­vi zapletkani konci, nekoi paja`ini mi pa|aat vaka pravo, kako golema senka i jas se baram so raceve i se branam so raceve... Ja kinam senkata so nokti i ve}­e po~nuvam da vi­kam, ne se dodr`uva glasot. – Vidi mravi da ne vlegle vo ma{tenicata, vikam, od mravi­ te pobrzo }e zovrie, }e se skiseli, vikam, mravi, vi­kam, mravi, mravi, otsekade mravi: vo o~ite, pod ko`ata, vo ma{tenicata, 34

vidi vo ma{tenicata, vikam, a Jon mi se oy­vi­va, ne slu{a, a mi se oyviva, a mene s¢ me boli i me ones­posobuva. – Ima ne{to, pra{uva Jon oddaleku. – Nema ni{to, velam, i se dr`am za mevot, se ~epatam. – Izgleda se spi{mani, veli Jon, a glasot mu zaminuva nad me­ne. Po~ekavme taka, pa posle Jon go dovede magareto, me sedna v sedelje, me tovari, ko podvrzana vre}a i me odnese doma. I u{te no} i den se ma~ev taka so Angeleta moj. ^i­ne{e trgni i zapri. Jas sklu~kaj se, previtkuvaj se i ofkaj. I vikaj po Jona da prevr­ tuva s¢ {to e moe: ali{ta, obu{je, siot kov~eg da go prevrti na­ opaku. S¢ {to e vrzano da raz­odvrze, da ne toa mi pomogne, da se smiluva gospod, da ne me ma~i. I duri drugiot den, kve~erinata, se re{i da se oddeli od krvta moja, od trbu{kata. Se stemnuva{e, gove­data ri­kaa, po toa znam deka se stemnuva{e, koga go ~uv gla­ sot od Angeleta. Bleka, dali bleka jagneto. So nov svet se sre}­a­ va, ja bara majkata. Pusta majka, da ne se najde. I so Zdravko imav maka. Ne so ra|aweto. Ne znam da­li dve go­ dini ima{e: go nafatija nekoi mozol~iwa, na sla­poj mu se nafr­ lija, ne{to kako sipanici. Mnogu vreme za­mi­na i bolkata po~na da mu se sobira gore na glavata. Ne­koi mi velat, da ne dade gos­ pod, mo`e saraxa da stane. @iva rana da mu se otvori. I Zdravko si ja nosi ranata, kako kap­~e ovdeka, gore. A okolu si xgliboti gnoj i matna voda, ne­~is­ta. Koj {to mi re~e – obidov, ama ni{to, pomo{ nema. [to velat: nekoga{ e za gro{ lekot, mo`e da e do tebe, ama koga ne go znae{!... Vra}aj}i se eden Veligden od crkva, go vide deteto Masa ]ulumoska i me zapira. – Mori, oti ti e onaka deteno, veli, da ne ti e izgo­reno, pra{uva. – Ne e izgoreno, £ velam jas na Masa ]ulumoska, tuku nekoi mozolki mu izlegoa, £ velam, dali od evrejkata ili od nekoja ne~ista `ena e videno, velam. – E za toa, veli Masa ]ulumoska, lesen mu e lekot za toa, ve­l­i. – Ami {to, pra{uvam jas. – Ami ~isto salce, veli Masa ]ulumoska, i malku {a­ma~na roguzina da se izgori i pepelta da se zame{a so sa­loto, ko mev­ len~e da se napravi. 35

Ami, znae{ deka prvo nama~kuvawe i se krena toa po­s­tru­ penoto od glav~eto na Zdravko. Ko kapa~e se krena, se odlepi. Ete, isto strada i Rosa, ama nejze ne £ zdravee{e od toj lek. Ba{ka ko`a, druga mr{a... More, more, kako gore{e deteto zlat­ no, celoto zapaleno, i samo da zboruva ne{to od nedovetra. Kako so mene da zboruva, a pak ne so mene. Za­ne­seno nekade, ve}e du{a da izleguva. Mu velam jas na ~ovekot moj: – More Jone, ne veruvam ova da ostane, velam, ne ve­ruvam ut­re­ {en da go do~eka, da go razdeni. Tuku odi malku bra{­­­no da some­ le{, velam, da mesime ne{to za zakop, ve­lam. Re~i mu ~inev taka na Jona i – pla~i, pla~i, pla~i nad Rosa, duri da zamalam. Ja gledam kako ka{la, zao|a i pomod­ru­va. More, more – zort, more. Kojznae kolkupati taka do smrt dojde, ama ne bilo za toga{ umiraweto... A Yvezdana mi go fa}aa mnogu o~i. Edno izleguvawe i }e go po~udat. Tuku }e gi previtka klepkite nagore. Taka mu be{e da­ rata, oti ubav mi be{e. Ama Masa ]ulumoska se raz­bi­ra{e i od baewe, ku{awe, da mu crcne mleko od tu|a `e­na, pod koren da provira i drugi mariveti znae{e. I mno­gupati go nosev Yvezda­ na da mu zaku{a, so skruvci sol i so {epotewe na temeto. So drugite deca ne vidov mnogu maka. I zap~iwata im niknu­ vaa kako koki~iwa. Nitu nokti da grizat, nitu ne{to. Samo voda im se polne{e ustata, ama ne gi bolea nep­ci­wa­ta. Ni klinovi da gi bockaat vo cipite, ni me{eto da gi vrti od glisti, od dalak ili od ne{to. Nemaa tegobi. Si­pa­ni­cite deneska }e im izlezat, {to se veli, utre }e im ugas­nat. A nau~iv i jas mnogu marive­ ti. Masa ]ulumoska mi ka­`uva{e, a mi ka`uvaa i drugi `eni. Pra{aj edna, pra{aj druga i taka }e se u~i{. Doma nema{ kogo da go pra{a{. A nemav maka ni so mlekoto, ni so odbivaweto. Sramota e da se pla~am. Makata be{e {to se ra|aa ednozadru­ go i {to ra­botata ti se {iri. [to se veli: edno u{te ti pla~e vo ni­vata, duri kr{i{ vetki za da go za~ekuvaat od sonceto, od gore{t­i­nata, a drugo ve}e ti te`i pod pojasot. A mora{ da ra­ boti{. Ne znae{ {to te ~eka pobrgu: dali niva da kopa{ dali dobitok da pribere{, dali oputa da vrzi{. Ne e edno. I taka go kladovme pologot vo sedeloto, trgna korenot, se {irime, se temelime. Ako odi samo vaka, si velam, niz celo selo }e go pu{­ time pojasot. 36

Pa posle po~naa vojnite. Pak se skle~ka rabotata, pak po~na da ~krta, da ne odi. Toga{ posleden pat go vidov tatka. A nema{e godina otkako se vrati od Stambol. Cel `ivot tamu go pomi­ na. Majka, kutrata, pri ma` – bela vdo­vi­ca. Sama n¢ kreva{e na noze, taa si znae kako. Tatko se vra­ti samo da ima u{te edna maka zgora. ]e se izbri~i, }e gi lasne ~evlite i }e izleze da broi muvi. I posle go kutna bolesta i majka, ko dete, go poviva, go ras­­poviva. V postela se {eta ~ovekot, pod sebe si raboti. I koga se­til deka nema pove}e za odewe, nema za potamu, mi pu{tija vest i jas oti­dov. Tatko be{e pora~al terzija doma za da mu so{ie novi be~vi i nov xamadan so gajtani opto~eni. Za onoj vek ali{­ta. I terzija­ ta mu zema mera od le`enka so endezeto i pi­{uva so sapun~e na trabata {ajaci {to ja trkala. Po nekoe vreme vleze i brat mi. Se vrati od orawe. – [to pravite, veli brat mi. – Kusuri, veli majka. – Ne sakam da odam nepromenet, veli tatko, ne sakam kaj gos­ pod so turski ali{ta, veli i le`i na gola roguzina. Samo mal­ ku e pripodignat so glavata i potpren na slamena pernica pod ple}­ite. Majka mu lepi pijavici na vratot i samo se tufka. – Lele, }erko, veli majka, od kaj mu se sobra olku lo{a krv vo snagata, veli i mu go bri{e ~eloto. A pijavicite ot­ka­ko }e se nacicaat od krvta, }e se podujat i }e padnat na per­nicata od tat­ ka. Se sobiraat i kapat ko crni slivi, {up­­livi. – Belki pijavicite }e mu ja namalat lo{ata krv, veli majka, belki od niv }e mu poolesni. Otkako mu gi so{i ali{tata terzijata, tatko vistina si umre. Prvin po~na da gi ~epka ali{tata, kako da bara bolvi vo rabo­ vite i vo ve|icite, a potoa se zagleda nagore vo gredite. Sigurno tamu si go vide angelot {to dojde da mu gi odvrti racete, nozete. Od site zglobovi i pr{leni da go odvrti, da go razotkova i da go zeme. I tatko taka, so ot­vo­re­ni o~i ja ispu{ti du{ata. Toga{ ne{to skrcka na gre­dite i majka re~e deka toa angelot ja povel du{ata od tatka. Po ovie zborovi obete so eden glas zaplakavme. Brat mi ne se rasplaka. 37